knjige

Nove knjige Zavoda za varstvo kulturne dediščine / Vodnik po Plečnikovih spomenikih

23.4.2008 | 10:10 | M. Markelj

Mojster in njegove sledi na Dolenjskem

Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi v Novem mestu. (Foto: MiM)

Lani so pri nas potekali dnevi evropske kulturne dediščine v znamenju številnih dogodkov, s katerimi smo počastili spomin na velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Prek 160 različnih kulturnih dogodkov je opozorilo na množico tudi manj znanih sledi, ki jih je umetnik zapustil po celi Sloveniji. V okviru projekta je nastala tudi publikacija Arhitekt Jože Plečnik - Vodnik po spomenikih, ki jo je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine in so jo predstavili te dni. V paketu novih knjig zavoda so še: slovenski in angleški vodnik Baročna Ljubljana iz Zbirke vodnikov in dva zvezka revije Varstvo spomenikov.

Vodnik po Plečnikovih spomenikih je že šestnajsti vodnik iz zbirke Dnevi evropske kulturne dediščine. V njem dr. Damjan Prelovšek predstavlja najbolj značilna Plečnikova dela, nastala na Dunaju, v Pragi in v Sloveniji od prve samostojne stavbe, Langerjeve večstanovanjske vile na Dunaju, in prenove praškega gradu do umetnikovega zadnjega večjega naročila, kompleksa poslovilnih kapel osrednjega ljubljanskega pokopališča. Sledijo opisi osemnajstih izbranih spomenikov. Avtorji besedil so konservatorji: Tatjana Adamič, Mojca Arh Kos, Maja Avguštin, Robert Červ, Saša Lavrinc, Darja Pergovnik, Matija Plevnik, Sabina Ravnikar, Marija Režek Kambič, Neva Sulič Urek in mag. Gojko Zupan. Sto osem strani obsežna knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, s 87 barvnimi fotografijami in ilustracijami.

Na območju širše Dolenjske je Plečnikovih sledi malo, saj razen zvonikov župnijske cerkve v Ribnici in zvonika župnijske cerkve v Mokronogu ni drugih stavb znamenitega mojstra. Imamo pa v Bučni vasi v Novem mestu spomenik NOB, ki ga je iz stebra oblikoval Plečnik. Njegov je tudi spomenik NOB na Seidlovi cesti. V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični hranijo dva mašna keliha, ki ju je mojster izdelal za patra stiškega samostana, in tudi tabernakelj v stiški baziliki je zasnoval Plečnik.

Dolenjska je s Plečnikom najtesneje povezana prek mag. farmacije Emilije Fon, lekarnarice iz Kostanjevice, ki je dolga leta prijateljevala z velikim arhitektom, o čemer pričajo številna ohranjena in v knjižni obliki izdana Plečnikova pisma. Ob njunem dopisovanju je na prošnjo Fonove nastala vrsta drobnih projektov, od ciborija za kostanjeviško cerkev, ekslibrisa za lekarno sv. Miklavža in za Meščansko skupnost (vzeli so jo za osnovo grba nove občine Kostanjevica na Krki), projekt za lekarno in stanovanje ter načrt regulacije Kostanjevice.

‹ nazaj