scenske umetnosti

Skice za portret umetnika

23.6.2009 | 08:00 | Rasto Božič

Boštjan Frantar, Primož Kastelic, Filip Robar Dorin in Srečko Malovič. (Foto: R. Božič)

Novo mesto - V Kulturnem centru Janeza Trdine so sinoči novomeškemu občinstvu prvič predstavili petdesetminutni dokumentarni film Skice za portret umetnika, ki odstira pogled na umetniško podobo slikarja, grafika in likovnega pedagoga Bogdana Borčića, hkrati pa ponuja ključ za razumevanje njegovega bogatega ustvarjalnega opusa.

Film, nastal v režiji novomeškega cineasta Filipa Robarja Dorina in v produkciji novomeškega Studia Vrtinec oziroma Primoža Kastelica, so prvič predvajali v Slovenj Gradcu, kjer umetnik živi in ustvarja od osemdesetih let prejšnjega stoletja, zatem so ga minuli petek zavrteli ob odprtju pregledne razstave Borčićevih risb v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Borčić je bil in je še vedno, kot je ob njegovi predstavitvi dejal direktor kostanjeviške galerije Bojan Božič, razpet med Ljubljano, kjer se je leta 1926 rodil, Novim mestom, kjer je v letih 1952 do 1958 živel, ustvarjal in poučeval likovni pouk, Slovenj Gradcem, kjer živi sedaj, in Kostanjevico, kjer hranijo skoraj tisoč Borčićevih grafik in preko sto njegovih risb, s čimer varujejo njegov ustvarjalni opus na papirju.

Za njim je najmanj 130 samostojnih in 550 skupinskih razstav, večkrat je bil nagrajevan, leta 2005 pa je dobil največje slovensko priznanje za kulturno dejavnost, Prešernovo nagrado.

Borčić velja za enega najbolj uglednih in odmevnih slovenskih likovnikov, njegovo bivanje v Novem mestu, kjer je z družino živel v od vojne razsutem in zanemarjenem stanovanju na Glavnem trgu 2 oziroma v Fichtenauvovi hiši, od koder se je v Ljubljano odselil leta 1963, pa je lahko Novemu mestu zgolj v ponos in čast.

A vendar, sodobnih Novomeščank in Novomeščanov film o tako pomembnem umetniku, ki so ga lani snemali na Komiži na Visu, odkoder izvira družina Borčić, potem v Dachauvu, kjer je bil Borčić med vojno interniran, v Kostanjevici na Krki in v Slovenj Gradcu, ni pretirano pritegnil.

Brezplačne predstavitve filma se je udeležilo le slabih petdeset obiskovalk in obiskovalcev, zato je bila še sreča, da se tako pičlo obiskane predstavitve filma umetnik ni mogel udeležiti. Odziv novomeškega občinstva bi mu bil prej v sramoto, kot v ponos.

Sicer pa se je Novo mesto na podoben način do njega obnašalo, kot ve povedati ljudski glas, že v času njegovega bivanja v njem.

Kakorkoli, film prinaša različne poglede na Borčićevo ustvarjanje. Skozi njegova tolmačenja gledalka in gledalec začenjata slutiti umetnikovo veličino in dejstvo, da je Borčićevo življenje, čeprav v skopih, minimalistično abstraktnih obrisih, zapisano v njegovih likovnih delih.

Jasnejša jima postaneta njegov red, izrazita likovna disciplina, jezik, mreženje, simbolizem in izpoved. Film prinaša veliko več kot zapis o umetniku. Čeprav je naslovljen Skice za portret umetnika, se v njem skriva ključ za razumevanje ustvarjalnega zaklada, ki ga je Borčić ustvaril skozi številna desetletja umetniškega snovanja, iskanja, beleženja ter odstiranja krutega in lepega sveta.

Novomeške zamudnice in zamudniki včerajšnje predstavitve si lahko film Filipa Robarja Dorina Skice za portret umetnika ogledajo na 1. programu Televizije Slovenija v nedeljo, 28. junija, ob 22.30.

‹ nazaj