Raziskali peto najglobljo jamo na Dolenjskem / VIDEO: Po Čaganki še Šumeča polšna

24.8.2009 | 10:20 | M. M.

Ne gasilska, ampak prava jamarska fotografija. (foto: Jože Tomšič)

Novo mesto - Na večtedenskih raziskavah v globinah Poljanske gore, ki so skupno potekale od 19. julija do minule sobote, so novomeški jamarji izoblikovali končno bilanco: s 166 metri globine in 516 metri poligona Šumeča polšna sodi med daljše in globlje jame v dolenjskem merilu. Jamarski klub Novo mesto je na svojih spletnih straneh objavil, da se je omenjena jama s svojo globino na lestvici najglobljih dolenjskih jam zavihtela na 5. mesto, z izmerjeno dolžino pa jo na lestvici najdaljših jam umeščajo na 21. mesto.

Raziskovanja je vodil Srečko Vidic, v neraziskane globine pa so se odpravili še drugi jamarji, člani Jamarskega kluba Novo mesto.

Na spletnih straneh kluba so zadnji podvig opisali: ''Na sobotni akciji, ki se je pričela s prvimi sončnimi žarki in končala v poznih večernih urah, smo jamo do konca raziskali, izmerili in za posladek še razopremili. Že pred vstopom vanjo smo določili potek samega raziskovanja. Formirali smo dve ekipi - merilno (Srečko in Frenk) ter raziskovalno (Tom, Anže, Damijan in Klemen). Razen nekaj malenkosti je vse potekalo po planu, tako da smo nekje ob petih popoldne več ali manj vsi v enem kosu (z nekaj buškami in praskami) drug za drugim počasi prikapljali v veliko dvorano - slednja v tej ogromni in razvejani jami predstavlja nekakšno zbirno mesto. Od tu, če se izrazim malo po alpinistično, potekajo različne plezalne smeri (ena proti severu, druga proti jugu, spet tretja nekam navzgor). Človek se tu kaj hitro izgubi ...

V Veliki dvorani smo na kratko in z nekaj besedami strnili občutke - doživetja, kaj je kdo novega odkril, raziskal - ter se začeli počasi pomikati proti vhodnim delom. Ja, šlo je res zelo počasi, kajti s 400 m blatne in razmočene vrvi ter z desetimi še bolj blatnimi "prasicami" je bil že vsak premagan meter svojevrsten uspeh. Da ne omenim še 20 kg dodatnega blata, ki ga je imel vsak posebej na sebi in se je lepil, lepil in še enkrat lepil kot lepilo za polaganje keramike ….

Za konec lahko rečem, da je jama vsekakor vredna velike začetnice in predstavlja poleg Čaganke eno pomembnejših odkritij v zgodovini raziskav Jamarskega kluba Novo mesto . Prepričan sem tudi, da je vsak od udeležencev pustil v njej delček svoje duše in da se je že tako trdna vez med nami raziskovalci nekoristnega sveta na ta način še okrepila.''