Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve,
oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Te dni je minilo leto dni od smrti "belokranjskega prešerna " Jurija Majerleta - Majstra Jureta. In v počastitev tega umetnika novejše dobe so na grobu učenci, ki so bivali v CŠOD - Domu šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih, iz OŠ Muta in OŠ Krmelj, skupaj z domačimi radenskimi otroci in domačini pripravili pesniški maraton, kjer so se brali pesmi tega pozabljenega boema in svetovljana, ki je "prinesel" kulturo v Poljansko dolino ob Kolpi. Ogledali so si tudi njegovo "Formo vivo Vukova draga", ki žalostno propada, ker jo zarašča trava in grmovje, saj je nihče ne vzdržuje.
Ob delu in nepozabnih verzih ljudskega pesnika Jurija Majerleta so sklenili, da bo prireditev tradicionalno v prvi polovici oktobra, kot spomin in opomin na ljudi na robu družbe, katere je povozil sedanji hitri tempo življenja.
Zelo lepo se je pokloniti pokojniku - res plemenito dejanje, ni kaj.
Problem pa je, ker nekateri delajo iz tega delajo preveliki cirkus.
Majstra Jureta sem osebno poznal dalj časa pred njegovim "umetniškim" eksperimentiranjem in resnično me boli, ko ga ljudje še po smrti izkoriščajo in se iz njega še naprej delajo norce. Kaj ni bilo dosti norčevanje v času njegovega "umetnikovanja".
Majster Jure je bil zelo osamljen človek, ki je zadnjih nekaj let svojega življenja preživel v Polanah in je tudi pisal pesmice. Večino svojega življenja pred tem pa je bil predvsem strašni odvisnik od bencinskih hlapov (seveda v pozitivnem smislu). Nekajkrat sem bil tudi sam prisoten ob njegovih motorističnih podvigih.
Kdo od njegovih "častilcev" se spomne njegovih uspehov na dirkališčih? Zmage, Slovenski prvak...
To je bilo njegovo pravo življenje, ne pa pisanje pesmic zadnjih nekaj let njegovega življenja.
To, da propada njegova forma viva je samo še eden od dokazov, da so se ljudje delali norce iz njegove umetnosti. Če bi to umetnost resnično častili, bi bila forma viva in majstr še vedno ŽIVA.
Vsekakor pa upam, da majstr dirka po večnih dirkališčih z rdečim dukatijem.
sej nekako tako je bil mišljen moj komentar, upam, da ni bil razumljen narobe.
pač, tam kjer je bil v zadnjem krogu življenja, se ga spomnijo kot "umetnika" in ga tako tudi častijo. tako pač je..
ga nisem poznala osebno, vendar Zimska urica v Metliki z Majstrom in Tonijem Gašperičem pred nekaj leti, je bilo nekaj nepozabnega... Prostor Pri Bartusu je bil napolnjen s toliko pozitivne energije,..
Komentiraj prispevek
Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.