Anekdote in aforizmi za veseli december

10.12.2009 | 14:10

Mojca Hočevar je spraševala, Slavko Klančičar odgovarjal, njegova soproga Majna pa brala. (Vse fotografije: D. Rustja)

Dolenjske Toplice - V duhu veselega decembra se je sinoči v kavarni topliškega hotela Balnea odvil literarni večer, ki bi se mu po vsebinski plati še kako prilegal pridevnik "veseli", po pičlem obisku pa je bil razmeroma žaloben, občinstvo je bilo namreč mogoče prešteti na prste ene roke.

To pa ni spravilo iz tira Slavka Klančičarja, upokojenega gozdarskega inženirja iz Dolenjskih Toplic, na jesen življenja pa plodnega literarnega ustvarjalca, ki je v zadnjega pol ducata let izdal pet knjig, najmanj za eno pa se je njegovih besedil nabralo v literarnih zvezkih, ki jih že vrsto let izdajajo topliški upokojenci.

Kot da bi bila kavarna nabito polna, je beseda tekla o Klančičarjevih anekdotah ter rekih in mislih, animatorka Mojca Hočevar je šaljivega sogovornika spraševala, kaj ga je navdihovalo, da je spravil skupaj dve razmeroma obsežni knjigi raznovrstnih duhovitih prigod, svojih, pa od prijateljev, sodelavcev, znancev… Kot nekakšna češnja na pudingu Klančičarjeve šaljivosti je kajpak knjiga aforizmov.

Iz vseh treh knjig, Anekdot in zmot od tod in drugod, Kofetarskih zgodbic ter Svisli za reke in misli, je za pokušino brala avtorjeva soproga Majna, s pravimi glasovnimi poudarki na poanto aforizmov se je izkazal sam Klančičar, ki zadnje vprašanje o tem, kaj literarnega ima v delu, ni pustil brez odgovora.

Pripravlja nadaljevanje knjige o svojem odraščanju v vojni in svobodi, vsekakor pa bo na moč zanimiva njegova knjiga spominov na desetletja službenih let v podturnški gozdarski upravi. In kak aforizem še zmeraj spravi na papir, da ga ne bi vzela pozaba.

D. R.