Novomeščanom za umetnost malo mar

17.12.2009 | 10:30

Udeležba na sinočnji dražbi v Galeriji Simulaker. (Foto: R. B.)

Novo mesto - Na novomeškem se radi pohvalijo, da mesto premore vrsto razumnikov, doktorjev znanosti, fakultete, ki jim ni para, ipd., pogled na pol prazna razstavišča in koncertne dvorane, razen, če ne nastopajo sorodniki, pa govori, da je sodobnim Novomeščanom za kulturo in umetnost malo mar. Sodbo je utrdila včerajšnja dobrodelna dražba umetnin v Galeriji Simulaker.

Dražbo je vodil Jaka Mihelič. (Foto: R. B.)

Na njej je s 24 različnimi deli sodelovalo 13 avtoric in avtorjev, njen izkupiček je znašal borih 500 evrov, kljub nizkim cenam, pa so manj kot peščici kupcev in nekaj radovednežem prodali le štiri slike Boštjana Puclja, Mihe Perneta in Uroša Weinbergerja.

Po besedah enega izmed kupcev, je bil dogodek zelo dobro zamišljen, na njem pa so manjkali vsi tisti, ki bi se ga morali udeležiti, saj so bile v primerjavi s kakovostjo cene ponujenih slik nizke. Kot je dejal, upa, da bo galeriji prihodnje leto uspelo pritegniti več kupcev, ki bi tako prireditev naredili zanimivejšo.

Pretežno s slikami so na dražbi sodelovali Uroš Abram, Hamo Čavrk, Maja Kastelic, Nataša Košmerl, Roman Makše, Jože Marinč, Nataša Mirtič, Janko Orač, Miha Perne, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Bojan Radovič ter Uroš Weinberger, za njen potek je v vlogi dražitelja poskrbel akademski kipar in radijski voditelj Jaka Mihelič.

Prvo galerijsko dražbo umetniških del po skoraj simbolnih cenah so v Novem mestu priredili lani, tudi z letošnjo pa se je Galerija Simulaker želela vključiti v decembrsko nakupovalno mrzlico.

Hkrati so prireditelji z njo želeli vzpodbuditi vzpostavitev lokalnega trga umetniških del in okrepitev dolenjske umetniško-zbirateljske kulture, kar je tudi eno izmed vodil Simulakra.

Kot je povedal kustos galerije Matjaž Brulc, je bila dražba dobrodelne narave, del njenega izkupička bodo namenili novomeškemu Društvu prijateljev mladine Mojca, razlika pa se bo vrnila pretežno samozaposlenim avtorjem.

V primerjavi z lansko dražbo so bile cene letošnje nekoliko višje, gibale so se v razponu od 20 do 1000 evrov, vabilu nanjo se je odzvalo, kljub temu, da so nanjo povabili vse, le nekaj članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske, končni izkupiček dražbe pa je bil temu primeren, je ocenil Brulc.

Kljub ne najboljši prodaji je dražba dosegla namen, galerija pa bo z njo v prihodnjih letih nadaljevala, zatrjujejo prireditelji.

Rasto Božič

Galerija

Obraz dražitelja Jake Miheliča je bil zgovoren.

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

17.12.2009Realnost

Umetnost ni bila nikoli sama sebi namen, ampak je bila vedno čvrsto vpeta v razmerje ponudba/povpraševanje. Ali je torej slika vredna toliko, kot to ocenjuje avtor, ali toliko, kolikor je zanjo pripravljen plačati trg? Je umetnik tisti, ki to potrdi sam in ozka skupinica njemu podobnih, ali tisti, katerega kvaliteto (in ceno) priznava trg? Je torej potrebno za vsako ceno iskati krivca med tistimi, ki jim za neko umetnost ni mar, ali pa je vsaj pol "krivde" na plečih avtorjev?

24.12.2009Aleš Suša

ne gre toliko za ceno umetniškega dela, kot za to, da je avtor zapisa izpostavil zelo žalostno resnico: "Na novomeškem se radi pohvalijo, da mesto premore vrsto razumnikov, doktorjev znanosti, fakultete, ki jim ni para, ipd., pogled na pol prazna razstavišča in koncertne dvorane, razen, če ne nastopajo sorodniki, pa govori, da je sodobnim Novomeščanom za kulturo in umetnost malo mar." In to velja za vsa slovenska mesta(tudi velika),z nekaj izjemami. In pomanjkanje kulture v vsakdanjem življenju se negativno pozna na vseh področjih. Družbeni odnosi, odnos do žive in nežive narave,...

24.12.2009Nataša Mirtič

Draga Realnost, upam, da ne bo samo trg tisti, ki bo določal kaj je (dobra) umetnost. To na koncu prinaša povprečnost, če ne celo podpovprečnost. Ne gre se samo zato, da na dražbi skoraj ni bilo kupcev, ampak bilo ni niti publike, ki bi jo vodil kanček radovednosti. Mi posvečeni v svet "visoke" umetnosti smo vedno na voljo, da še komu, ki nas je pripravljen poslušati, odpremo vrata v naš svet in res je "nismo sami sebi namen". Smisel in čar umetnosti je v iskanju novih kodov, ne pa ponavljanje že odkritih in lažje berljivejših. Seveda bi bilo za nas profesionalne likovnike celo lažje (znanje in talent za tovrstno umetnost brez dvoma imamo) slikati idilične dolenjske gričke in kozolce. Ampak, glej ga šmenta, mi pa se odločimo za težjo pot do publike. Hm... Zanimiv je bil intervju z Rambo Amadeusom v Sobotni prilogi (glej citat). Njegov komentar bi se dalo dobro prenesti na povprečni okus in določanje trga kaj je to dobra umetnost. Zadnje kar si želim je to, saj bomo potem na nacionalni televiziji gledali samo oddaje tipa Na zdravje ipd. Toliko o trgu in povpraševanju. Družbe ni nikoli premikala povprečnost. Zato razumniki, doktorji in intelektualci vseh vrst, odprite se! citat: "In demokracija je po vašem spet »turbofolk«? Jasno, ker ima v demokraciji vsak bedak pravico do glasovanja. In vsak glas, pa naj bo od nepismenega neandertalca ali od akademika, šteje enako. Ta nenehna težnja korporativnega kapitala - da je planet diktatura neumnih. Demokracija je namreč diktatura neumnih. ..."

24.12.2009JSt

Nataša, čestitke za odličen odgvor in zelo primeren citat. Meje znanosti, umetnosti, pa tudi šport premikajo tisti, ki štrlijo iz povprečja. Tisti, ki včasih tvegajo tudi svoj obstoj (predvsem materialni) za dosego nekega cilja, ideje. Nekateri se uveljavijo v času življenja, nekateri (po navadi se ti izkažejo za večnejše) pa šele proti ali po koncu svojega ustvarjalnega in življenja nasploh. S tovrstnimi akcijami ne gre končati, saj smo Novomeščani glede tovrstnih zadev precej počasni. Tovrstne akcije in dogodki v Novem mestu potrebujejo svoj čas da se primejo. Mogoče je le tak čas, ki ni najbolj ugoden za tovrstne nakupe, lahko rečem tudi investicije. Delno je za to kriva kriza, ki pa je le poglobila cenenost potrošniške družbe.