Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat

21.12.2009 | 10:15

Brežice

Brežice - Društvo za oživitev Brežic in Zavod Neviodunum Krško sta predstavila zbornik Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat, obsežno delo štirinajstih avtorjev, ki so razčlenili bogato preteklost Brežic kot širše pomembnega trgovskega mesta.

Knjiga, ki so jo predstavili v soboto, je že tretja knjiga Brežiških študij, s katerimi v obliki znanstvenih razprav odkrivajo značilnosti mesta ob slovensko-hrvaški meji. Društvo in založba medtem že pripravljata novo knjigo, ki bo v celoti posvečena prihodu frančiškanov v Brežice pred 350 leti.

Kot je ob izidu zbornika o brežiški trgovini povedal urednik Jože Škofljanec, tokratna knjiga ne opisuje le vpetosti Brežic v trgovske poti, pač pa odgrinja tudi tančico z življenj posameznikov, ki jim je trgovina predstavljala temeljni ali dopolnilni vir zaslužka. Skratka, tako Škofljanec, tretja knjiga Brežiških študij, daje celovit in večplasten pregled na dejavnost, ki je omogočila rast in napredek naselja ter ključno prispevala k razvoju Brežic.

Uvodni prispevek sicer obravnava rezultate najnovejših arheoloških raziskav na območju mesta z doslej neznanimi sledmi poznoeneolitske in poznobronaste dobe ter rimske poselitve z ostanki poznosrednjeveških in novoveških Brežic. Prav ta nova odkritja iz zadnjega desetletja pričajo o bogati zgodovini Brežic in terjajo nova raziskovanja.

Večina preostalih prispevkov je posvečena mestu kot stičišču trgovskih poti in zato njegovi prometni legi v srednjem veku, najbolj znani trgovini Leonhardt del Cott, pa sejemskemu življenju v Brežicah in zgodovini trgovine med obema vojnama. Posebnost so odkritja iz arhiva trgovskega sodišča, zanimivosti o osrednji mestni ulici kot prostoru cerkvenih procesij in o Trgovski šoli Brežice ter prispevek o urbanističnem razvoju Brežic - Tržni ulici in prometu v drugi polovici preteklega stoletja.

Zaključni prispevek v knjigi Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat o brežiški trgovini je pravcata študija o brežiških kolnarjih. Avtorica Ivanka Počkar je zbornik obogatila s spoštljivim spominom na skoraj pozabljene može in fante iz vasi ob Savi vse od Čateža do hrvaške meje. Ti so reki iztrgali premog, ki ga je ta brusila od revirjev navzdol in prihodek od prodaje domači opekarni ali kupcem doma in v Zagrebu je prenekatero družino rešil iz socialne stiske.