"Krške identitete" lep dar občini in zanamcem

15.1.2010 | 10:30

Akademski slikar Vojko Pogačar. (vse foto: Pavel Perc)

Krško - Drugi januarski četrtek 2010 bo v analih občine Krško zapisan po pomembni kulturni pridobitvi za občino, kajti 59-letni krški akademski slikar Vojko Pogačar je podaril matični občini svoji skice in idejne zasnove t.i. Krške identitete, dela, ki jih je uporabil pri nastajanju skulpture v lani odprtem Spominskem parku Jurija Dalmatina na Vidmu.

"Krške identitete" ponazarjajo umetniško pot nastajanja podob v spominskem parku ustvarjenega spomenika, ki nas po avtorjevih besedah nagovarja, da ozavestimo dejanja osrednjih reformatorjev in naših prednikov Primoža Trubarja, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.

Župan Franc Bogovič in Pogačar.

Krški župan Franc Bogovič se je ob podpisu donacijske pogodbe zahvalil domačemu umetniku za to veliko pridobitev za občino, za zbirko del, ki se je preselila na občino iz Dvorane v parku; poudaril je, da se bo na hodnikih občinske uprave poslej mogoče srečati z liki naših velikih protestantov, katerih sporočila v našem času dobivajo novo vrednost, v kolikor bomo njihov duh uporništva, svobodomiselnosti in poguma udejanjali v svojem življenju. "Upam, da bo duh prosvetljenstva razsvetlil tudi naše prostore in tudi naše razmišljanje za prihodnost," je še dejal Bogovič.

Pogačar med županom in Petro Rep Bunetič, na občini zadolženo za odnose z javnostmi.

"Enostavno vem, da to spada sem. Ker sem imel to priložnost, da sem sploh lahko naredil ta spomenik, je bila zame nepričakovana gesta. Tudi Krčani sami niso verjeli, da bodo dobili to. Prvotna ideja je bila pač, da bi tisti park poimenovali po Juriju Dalmatinu in da bi dodali neko obeležje, neko tablo.

V hipu sem imel druge ideje, te pa prelil na papir, kar je razvidno v knjigi Krške identitete. Imel sem svoj koncept. Dalmatin in Bohorič sta taki kapaciteti, tako pomembna, ključna za nastanek Slovenije, da si to nedvomno zaslužita! Onadva sta utemeljila slovnico in knjižni jezik in dolgoročno sta omogočila, da smo se lahko Slovenci začeli izobraževati v slovenskem jeziku, da smo imeli izobraženstvo in da imamo danes svojo državo!

Ko sem to idejo razložil, sem bil kot Krčan vesel, da je padla na plodna tla, kajti lahko bi tudi obležala v mojem predalu. Hvaležen sem, da se mi je ta sreča zgodila, ta razstava pa samo kaže, kako sem iskal to idejo.

Slovesnosti so se udeležili tudi Pogačarjevi sorodniki. Prva z leve je Pogačarjeva mama.

Iskal sem fizionomijo Dalmatina in Bohoriča, ko še nista bila zarisana. Onadva sta s svojimi deli sicer sebe portretirala, zdaj pa gre za vizualizacijo njunih karakteristik; to je pa delo tudi za mlade, da skušajo prispevati svoje rešitve, gre za polje razmišljanja in usmerjanja kreativnosti; se mi zdi, da je za mlade ključno, da se tudi oni začnejo ukvarjati s temi mislimi o izvoru, identiteti! To je pa zdaj edino kar lahko prispevam, da svoja dela darujem kamor spadajo - v Krško: tu se je začelo in tu se naj tudi nadaljuje!" je povedal Vojko Pogačar posebej za Dolenjski list.

Del zbirke v hrambo krški in brestaniški osnovni šoli

Del zbirke bo občina Krško v hrambo poklonila tudi Osnovni šoli Adama Bohoriča v Brestanici in Osnovni šoli Jurija Dalmatina na Vidmu, ki v svojem imenu poosebljata oba utemeljitelja slovenske besede. Ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško Antonija Glas Smodič in ravnateljica OŠ Adama Bohoriča Brestanica Urška Uebleis sta Pogačarja že zaprosili, da se naj čim prej oglasi na teh šolah in umetnik je obljubil, da se bo to zgodilo. Slovesnosti ob donaciji na občini so se udeležili tudi številni Pogačarjevi sorodniki, med njimi 82-letna mama Elizabeta.

Vojko Pogačar je po končani brežiški gimnaziji študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V srednji šoli je sledil svetu barvne teorije, ki je postane tema njegovega zanimanja tudi kasneje.

Kot oblikovalec je bil najprej zaposlen v podjetjih, potem je deloval kot samostojni ustvarjalec v kulturi. Začel se je aktivneje ukvarjati z računalniško grafiko. Kot oblikovalec je sodeloval s številnimi podjetji, oblikoval je tudi gledališke liste in plakate za SNG Maribor in gledališki festival Borštnikovo srečanje.

Celo desetletje, med leti 1988 in 1998 si je redno bogatil znanja na dvomesečnih študijskih potovanjih v Parizu. Preizkusil se je celo kot gledališki igralec v vlogi slikarja v rock operi Faust! Od leta 2000 pa je Pogačar docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Za svoje ustvarjalno delo je prejel tudi številne nagrade.

P. P.