Vrbina tudi uradno lokacija bodočega odlagališča. Gradnja čez dobri dve leti.

16.1.2010 | 10:50

Takole naj bi izgledalo bodoče odlagališče z dvema vkopanima silosoma. (Vir: IBE)

Takole naj bi izgledalo bodoče odlagališče z dvema vkopanima silosoma. (Vir: IBE)

Krško - Včeraj je začela veljati uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), s Vrbina pri Krškem tudi dokončno postaja potrjena lokacija bodočega odlagališča odpadkov iz krške jedrske nuklearke.

Uredba je podlaga za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, datuma začetka same gradnje pa še ni noč napovedati, saj je ta odvisen od več faz, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja oz. pred začetkom gradnje je treba namreč opraviti še več faz. Med drugim je treba po navedbah ministrstva izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, varnostne analize in postopke presoje vplivov na okolje, pridobiti pa je treba tudi soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), ki je pooblaščena za izbor lokacije in za gradnjo odlagališča, so pojasnili, da se bo izgradnja odlagališča predvidoma začela čez dobri dve leti in pol.

Najprej bodo zgradili infrastrukturno administrativni del, nato tehnološki in nazadnje odlagalni del. V dveh odlagalnih silosih bo dovolj prostora za 9400 kubičnih metrov nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov, kar pomeni polovico odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), tako odpadkov iz obratovanja kot razgradnje, ter za vse institucionalne odpadke, nastale v Sloveniji.

"Če bi se s Hrvaško, ki je polovična solastnica jedrske elektrarne, dogovorili za odlaganje celotne količine odpadkov ali v primeru širitve jedrskega programa v Sloveniji, je mogoče zmogljivost odlagališča še povečati," so poudarili.

Z gradnjo odlagališča se bo Slovenija uvrstila med države, ki so poskrbele za trajno rešitev ravnanja z radioaktivnimi odpadki, so ocenili. ARAO se bo letos ukvarjala s pripravo podrobnega terminskega načrta, tehnične in investicijske dokumentacije ter razvojem varnostnih analiz.

V državnem prostorskem načrtu so sicer določene podrobne rešitve glede prometno-tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posegov v prostor.

Ureditveno območje državnega prostorskega načrta zajema del območja Vrbine v občini Krško in obsega površine, na katerih je predvidena umestitev objektov in ureditev površin za nemoteno rabo in delovanje odlagališča. Prav tako obsega površine, na katerih se bodo zaradi potreb odlagališča izvajale rekonstrukcije, rušitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture ter območje za razširitev odlagalnih kapacitet odlagališča, so še za STA navedli na ministrstvu za okolje in prostor.

Slovenija je ena izmed redkih držav z jedrskim programom, ki za nobeno vrsto radioaktivnih odpadkov nima urejenega končnega shranjevanja, zato mora zagotoviti njihovo varno in dokončno odložitev v ustrezen objekt, je navedeno v obrazložitvi k usklajenemu predlogu državnega prostorskega načrta za NSRAO.

Vira financiranja investicijskih stroškov - odlagališča NSRAO za slovenski delež odpadkov - sta dva, in sicer poleg Sklada za financiranje razgradnje Neka in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka tudi državni proračun. Skupaj je investicija vredna 150,8 milijona evrov, od tega je 141,2 milijona evrov iz Sklada Neka, 9,6 milijona evrov pa iz državnega proračuna.

Pot do lokacije odlagališča

ARAO je decembra 2004 povabila vse slovenske občine k ponudbi potencialnih lokacij za gradnjo odlagališča. Odzvalo se je osem občin, vendar so tri zaradi nasprotovanja lokalne javnosti že v nekaj tednih umaknile prijave.

Po medsebojni primerjavi preostalih potencialnih lokacij glede večin kriterijev je vlada novembra 2005 sklenila, da se postopek nadaljuje v treh občinah, in sicer v Brežicah, Krškem in Sevnici. Nekaj mesecev kasneje je občina Sevnica izstopila iz postopka, sodelovanje pa se je nadaljevalo v občinah Brežice in Krško.

ARAO je leta 2006 z občinama Brežice in Krško z namenom izboljšanja družbene sprejemljivosti odlagališča sklenila lokalni partnerstvi. K izboljšanju družbene sprejemljivosti odlagališča je prispevala tudi sprememba v zvezi s finančnim nadomestilom, so prepričani na agenciji.

Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, ki je bila spremenjena in dopolnjena oktobra 2008, je prvotno nadomestilo v znesku 2,568 milijona evrov na leto podvojila, razširila pa je tudi območje, na katerem so lokalne skupnosti upravičene do deleža nadomestila, ki si ga med seboj delijo po posebnem ključu.

Leta 2008 je postopek na lokaciji v občini Brežice praktično zastal, saj je urad za vode lokacijo zaradi poplavnosti terena ocenil kot neprimerno.

Postopek za lokacijo v občini Krško se je nadaljeval, čeprav počasneje, kot je bilo predvideno z zakonom. Ključni korak je bil storjen, ko je občinski svet občine Krško julija 2009 podal soglasje k predlogu državnega prostorskega načrta za odlagališče in tako sprejel dokončno odločitev lokalne skupnosti, da dopusti umestitev na svojem območju.

STA/B. B.

Komentarji (1)

27.1.2010Oceniobčan 
No pa so nas Krčani spet nat...., kako pa nebi, ko pa imamo takega župana, joj,joj!

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava