Temna energija Roberta Jukiča

19.2.2010 | 14:10

Robert Jukič in Miles Griffith (Foto: R. B.)

Novo mesto - V okviru drugega koncerta LokalPatriotovega Jazzinty abonmaja 2010 je včeraj v njegovem klubu nastopila mednarodna zasedba velenjskega basista Roberta Jukiča z gostom, ameriškim pevcem Milesom Griffithom. Jukič je presenetil, šlo pa bi tudi brez Griffitha.

Jukič, tokrat z električno-akustičnim basom, je na oder prišel ob spremljavi novomeškega znanca, avstrijskega trobentača Daniela Noesiga, njegovega rojaka, bobnarja Wolfija Rainerja, kitarista Vanje Kevrešana in klaviaturista Erika Marenčeja, zasedbi pa se je nekajkrat pridružil pevec Miles Griffith.

Skozi dvodelni koncert, ki ga je vodja zasedbe in avtor glasbe zastavil kot tekoče prelivanje med skladbami njegovih zadnjih dveh albumov, enega je izdala novomeška Goga, drugega pa ljubljanske Sanje, je Jukič tolmačenje lastne glasbe postavil v povsem nov okvir in zvočno sliko.

Glasbo je sodobno fuzijsko obarval, ji dodal veliko mero elektronike, pri čemer so mu izdatno pomagali vsi sodelujoči instrumentalisti, zabelil pa z daljšimi sprehodi, zvočnimi raziskovanji, solističnimi posredovanji, temačnimi prehodi in zapletenimi mrežami. Poigraval se je s priredbami in jih zvedavo plemenitil s prvinami elektra, reggaeja, bluesa in afriške rumbe.

Če se ozremo na njegovo doslej dokaj predvidljivo jazzovsko glasbo, je z barvami in oddano energijo povsem presenetil, kar pa ne moremo ugotoviti za na novomeških odrih pogosto prisotnega Griffitha.

Poleg dveh liričnih izletov ta ni ponudil ničesar, kar bi upravičilo njegov sloves. Uporabljal je preverjeno taktiko, nakazal frazo ali dve, nato pa se namesto k vokalnim mojstrovinam in nadgradnjam zatekal h kričanju. Kot kaže, je ta cesar že dolgo nag.

Rasto Božič