Knjiga o gradu Brdo

26.2.2010 | 10:10

Prapravnuk pisatelja Janka Kersnika in vnuk slikarja Vladimirja Lamuta ter avtor knjige Grad Brdo skozi stoletja Mitja Potočnik. (Foto: R. B.)

Novo mesto - Pri novomeškem podjetju Markus so lani izdali knjigo Novomeščana Mitje Potočnika, ki govori o gradu Brdo pri Lukovici. Včeraj so jo predstavili v Knjižnici Mirana Jarca, ob temi, ki jo obravnava, pa velja opozoriti na povezavo med avtorjem knjige, Novim mestom, gradom Brdo in pisateljem Jankom Kersnikom, enim izmed njegovih nekdanjih lastnikov.

Zgodovinar Mitja Potočnik se je leta 1978 rodil v Novem mestu, večino mladosti pa je preživel v Lukovici. Je sin novomeškega para Antona Potočnika – Nonija in Manje Lamut oziroma po materini strani vnuk slikarja Vladimirja Lamuta. Po očetovi strani je vnuk Marjane Potočnik, vnukinje pisatelja Janka Kersnika (1852 – 1897) in dolgoletne učiteljice gospodinjstva na novomeški osnovni šoli Katje Rupena, ki se je na gradu Brdo rodila in tam odraščala.

Potočnik se je z očetom pred dobrima desetletjema preselil v Lukovico pri Domžalah, v neposredno bližino gradu, ki pa ga ne gre zamenjevati za državnemu protokolu namenjeni grad Brdo pri Kranju. Odraščal je ob številnih zgodbah o njem, ki jih je dobil iz prve roke, na temo gradu Brdo pa je leta 2004 kot zgodovinar diplomiral.

Njegova knjiga Grad Brdo skozi stoletja prinaša njegovo diplomsko nalogo, razširjeno in dopolnjeno z etnografskim delom in fotografijami Andreja Blatnika, bralec pa v njej spozna zgodovino in usodo gradu, njegove prebivalce, lastnike in družino Kersnik, ki ima po denacionalizaciji posest vnovič v lasti.

Renesančni grad je kot dvor v virih prvič omenjen leta 1436. Med drugo svetovno vojno je v njem delovala postojanka nemškega SS, zaradi česar so ga partizani požgali, povojna oblast ga je zaplenila, njegovo obnovo pa prepovedala. Danes z ostanki gradu gospodarijo Potočnikovi stari strici in tete iz družine Kersnik.

Kulturno pomembna stavba, nekdanje domovanje pisateljeve družine, je v slabem stanju. Pred desetletjem so obnovili grajski obod, po načrtih pa naj bi grad kmalu v celoti obnovili in ga namenili muzeju, poročni dvorani, morda celo hotelu, v njem bo tudi prostor za spominsko sobo Janka Kersnika.

Včerajšnjo predstavitev knjige je glasbeno popestrila slovaška violinistka Petra Onderufova.

Rasto Božič