Zarja gre v dokapitalizacijo

30.6.2010 | 12:45

Miloš Dular (Foto: B. B.)

Novo mesto - Skupščina Zarje je včeraj izglasovala sklep o dokapitalizaciji družbe v višini tri milijone evrov. Kot sta na današnji novinarski konferenci povedala direktorja Zarje Miloš Dular in Borut Novak, želijo z dokapitalizacijo v družbo pripeljati svež denar, s katerim bi lahko začeli graditi stanovanjski objekt na Jakčevi ulici ter poslovno-stanovanjsko stavbo v križišču Kastelčeve in Rozmanove ulice v centru Novega mesta.

"Za izvedbo projektov bi lahko sicer najeli tudi posojila pri bankah, ki pa za odobritev kredita zahtevajo 100 odst. garancijo.  Če gradnja in nato prodaja novih stavb ne bi stekla tako hitro, kot si želimo, bi lahko družba zašla v resno finančno krizo, česar pa ne želim. Poglejmo samo, kaj se je zgodilo številnim gradbenim podjetjem, ki so prav zaradi takih zavarovanj posojil zdaj v resnih težavah," je odločitev, da do svežega kapitala pridejo prek dokapitalizacije, pojasnil Dular.

Zarja polzi iz občinskih rok

Gregor Klemenčič, Mojca Novak in Adolf Zupan so morali zapustiti novinarsko konferenco. (Foto: B. B)

A tri milijone novega kapitala bi lahko resno spremenila lastniška razmerja v Zarji, ki ima 5,3 milijona evrov osnovnega kapitala. Če bi dokapitalizacija, ta bo sicer končana nekje do konca leta, uspela v popolnosti, in če novomeška občina, ki ima 68 odst. delež v lastništvu družbe, v njej ne bi sodelovala, bi se občinski delež zmanjšal krepko pod polovico - na 43 odst. To pa je podatek, ki je na noge spravil tudi precejšen del novomeške politike.

Na novinarski konferenci Zarje so se danes tako pojavili tudi trije občinski svetniki Adolf Zupan (Lista za razvoj gospodarstva), Mojca Novak (LDS) in Gregor Klemenčič (SDS), ki pa so morali na zahtevo Miloša Dularja sejno sobo podjetja zapustiti, saj, kot je dejal direktor, tja za razliko od novinarjev niso bili vabljeni.

Je osnovni kapital Zarje ovrednoten pravilno?

Glavna skrb nasprotnikov dokapitalizacije je, ali je višina osnovnega kapitala družbe, 5,3 milijona evrov, ovrednotena pravilno in ali ne bo tisti, ki bo Zarjo dokapitaliziral, za svoj vložek dobil prevelik delež v podjetju. Novi trije milijoni kapitala bi namreč v lastniški strukturi družbe predstavljali 36 odst. delež.

Pomisleki o pravilno ovrednotenem osnovnem kapitalu izhajajo iz dejstva, da ima Zarja v lasti okoli 400 stanovanj, pa  upravno stavbo na Prešernovem trgu, objekt na Rozmanovi, polovico gradbene parcele na Jakčevi, nekaj poslovnih prostorov v Ljubljani in najbrž bi se našlo še kaj.  

Stanovanj ni mogoče kar tako prodati

Borut Novak (Foto: B. B.)

Večino stanovanjskega fonda Zarje predstavljajo stanovanja, ki jih je na družbo kot svoj ustanovitveni delež leta 1992  prenesla novomeška občina ter še nekaj dolenjskih podjetij. Kot sta povedala Dular in Novak, je večina njihovih stanovanj, okoli 300, neprofitnih, zaradi česar jih ne morejo kar tako prodati, saj so v njih najemniki. Ti, vsaj nekateri, za nameček še neredno plačujejo račune za najem in druge stroške, tako da ima Zarja trenutno za okoli milijon evrov zapadlih neplačanih terjatev, skupaj pa ima terjatev za okoli 1,5 milijona.

Tudi profitni stanovanjski fond po besedah Dularja ni vreden prav veliko, saj naj bi številne enote zaradi njihovega slabega stanja in neatraktivne lokacije že dalj časa skušali prodati, a neuspešno. "Glede na vse to, je 5,3 milijona evrov osnovnega kapitala realna vrednost," je prepričan Dular.

900.000 evrov nerazporejenega dobička

Poleg premoženja v nepremičninah ima Zarja v svojih bilancah še okoli 900.000 evrov nerazporejenega dobička in prejšnjih let, ki naj bi bil po mnenju kritikov odločitve o  dokapitalizaciji tudi eden od motivov zanjo. Morebitni novi lastnik bi bil namreč upravičen tudi do udeležbe pri dobičku iz prejšnjih let. A kaj se bo s tem denarjem dogajalo v prihodnosti, za zdaj še ni jasno.

Nadzorni svet družbe, ki ga kot predstavnik večinskega lastnika vodi novomeški župan Alojzij Muhič, je namreč aprila, ko je sprejel predlog za dokapitalizacijo, predlagal tudi sklep, da dobiček iz prejšnjih leti in tisti iz lanskega poslovanja (okoli 23.000 evrov) ostane nerazporejen tudi tokrat. A na skupščini je županova pooblaščenka, zagotovo ne brez njegovega navodila, glasovala proti temu predlogu, družbeniki pa so nato sprejeli sklep, da se do konca leta sestanejo še enkrat in o usodi dobička odločijo takrat.

Kot je ob tem  povedal Dular, bi Zarja 900.000 evrov dobička iz prejšnji let prav zaradi milijonskega zneska zapadlih terjatev izplačala le z velikimi napori.

Kdo bo dokapitaliziral?

Na vprašanje, kdo so interesenti za dokapitalizacijo, je Dular povedal, da računajo predvsem na vložek obstoječih družbenikov, v manjši meri pa tudi na podjetja, ki bi sodelovala pri projektih na Rozmanovi in Jakčevi. Kateri od družbenikov, ki imajo pri dokapitalizaciji prednost, je pripravljen v podjetje vložiti svež kapital, Dular ni povedal, kot tudi ne, katera zunanja podjetja so pokazala interes za dokapitalizacijo. Dejal je celo, da dvomi, da se bo tak vlagatelj sploh našel, in da bodo v tem primeru zastavljeni projekti družbe še naprej stali na mestu.

Ob občini, ki ima v rokah 68 odst. delež družbe, je drugi največji lastnik podjetja sama Zarja. Poleg občin naslednic nekdanje skupne občine in prej omenjenih podjetij, ki so prispevala v stanovanjski fond, pa so manjši lastniki tudi številne fizične osebe, ki so deleže dobili kot nagrado za uspešno delo v podjetju oz. njenem nadzornem svetu. Med njimi so tako tudi župan Muhič, pa direktorja Zarje Miloš Dular in Borut Novak, nekdanji direktor Zarje Marjan Somrak, Alojz Turk, Miro Berger, Miha Božič in še številni drugi, pa tudi podjetje Sonce nepremičnine iz Ljubljane, ki od lanskega leta z Zarjo poslovno sodeluje.

B. B.