Čas pelje mimo, nova - že peta pesniška zbirka Rudija Stoparja

sob, 3.7.2010

Sevnica

Zvone Hribar je odlično interpretiral Stoparjeve pesmi.

V nekdanji grajski kapeli dvorane Alberta Felicijana na sevniškem gradu so v četrtek zvečer, za takšne dogodke številnemu občinstvu, predstavili pesmi iz najnovejše, že pete pesniške zbirke vsestranskega sevniškega umetnika, pesnika, kiparja, grafika in slikarja Rudija Stoparja, ki so jo nedavno premierno predstavili v Krškem in smo jo že takrat podrobno predstavili.

Direktor posavske založbe Neviodunum Silvester Mavsar, ki je izdala in založila Stoparjevo zbirko, je poudaril, da je vsak izid nove knjige velik praznik in spomnil, da se je v Sevnici zgodil tudi novembra lani, ko so izdali knjigo Zorana Oskarja Zeliča "Sevnica - stoletje na razglednicah."

Od desne Rudi Stopar, Zvone Hribar, Silvester Mavsar in Rok Petančič.

Neviodunum se dokazuje kot pomembna založba v tem predelu Slovenije, ki ima velik posluh za izvirna dela domačih avtorjev. Mavsar se je v krajši malce čustveni reminiscenci spomnil, kako se je pred triintridesetimi leti s še nekaterimi posavskimi ustvarjalci tudi sam predstavil z recitalom svojih pesmi, najprej na brežiškem gradu in čez teden dni še na sevniškem, kjer je njegove pesmi bral priznani slovenski, žal že pokojni dramski igralec iz Krškega, Slavko Cerjak.

V že peti Stoparjevi pesniški zbirki z naslovom "Čas pelje mimo" iz cikla Te moje pesmi, je po Mavsarjevih besedah, zbranih okrog 90 pesmi, razdeljenih v tri cikle. V mnogih pesmih je osrednji motiv usodna navezanost na naravo in v nekaterih skoraj panteističen odnos do reke Save, ob kateri je avtor rasel. Ob tej priložnosti je Stopar prebral tudi pesem, Ko se sonce zjoče, nastalo v spomin na tragedijo 3. julija 2008, ko je v zadnjem spustu po Savi s kanuji, pri HE Blanca izgubilo življenje 13 ljudi. Verzi te pesmi so tudi na spominskem obeležju pri HE Blanca.

Rudi Stopar

Stoparjeve pesmi je interpretiral dramski igralec Zvone Hribar, ki je postal Stoparjev osebni prijatelj, saj je bil ustvarjalen interpret pri vseh njegovih pesniških zbirkah. Ob odlični Hribarjevi interpretaciji pesmi se je Stoparju zdelo, da je pesmi napisal nekdo drug, "da zvenijo tako dobro, da je po slovensko 'fovš' samemu sebi"…

Pesniško zbirko Čas pelje mimo je z grafikami obogatila mlada ilustratorka Urška Jekler. Pester literarni večer je dopolnila z igranjem na citre in klavir mlada, obetavna brežiška glasbenica Ester Najger, ki jo šele dve leti poučuje profesorica glasbe Karolina Stopar Vegelj, snaha Rudija Stoparja.

Ester Najger

Rudi Stopar je ob zaključku literarnega večera, ki ga je sevniški zavod uvrstil v sklop Sevniškega grajskega poletja 2010, da ne bi kakšni zgodovinopisci še naprej širili "krive vere" in potvarjali dejstva, ohranjena v listinah, podaril skrbniku gradu Roku Petančiču dva dokumenta, ki govorita o sevniškem grbu, o Savi kot staroslovanski reki Ipusa in o Sevničanki Mariji Hočevar. Ta je bila štiri leta velika ljubezen hrvaškega pesnika in pisatelja Avgusta Šenoe.

 Stopar je izrazil zadovoljstvo, da bo, kot kaže vendarle tudi on dobil na sevniškem gradu prostor za predstavitev svojega ustvarjalnega opusa, kar mu je obljubil že prejšnji župan, pa je dolgo kazalo, da so tudi te obljube splavale po Savi… Zadnji obiskovalci so po prijetnem klepetu z avtorjem ter drugimi privrženci kulture, ki si za takšne dogodke preprosto vzamejo čas in ne pogledujejo na uro, ker jih takšno druženje notranje bogati, zapuščali grad šele po 23. uri…

V zvočnem zapisu Rudi Stopar o sevniški predstavitvi nove pesniški zbirke.

Besedilo in fotografije: P. P.

Galerija