Južna bi na račun tretje razvojne osi lahko dobro zaslužil

12.8.2010 | 13:10

Dari in Vesna Južna (Foto: P. P., arhiv DL)

Dari Južna na skupščini novomeškega CGP. (Foto: CGP, arhiv DL)

Ljubljana, Novo mesto - Današnji Dnevnik poroča o tem, da se enemu najbogatejših Slovencev Dariju Južni v prihodnjih letih morebiti obeta dober posel z zemljišči v Beli krajini, ki mu jih je pred dvema letoma izročil oče. To bi se zgodilo, če se bo država odločila traso tretje razvojne osi med Novim mestom in Metliko zarisati na območju Dragomlje vasi, kjer uradno Južna živi.

"Ta ima po javno dostopnih podatkih kot fizična oseba v lasti približno deset zemljišč v gozdu zahodno od omenjene vasi, ki bi ga lahko po eni od dveh različic trase prečkala nova hitra cesta. Za Južno je za zdaj edina večja težava, da z zemljišči že od marca ne more prosto razpolagati. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je namreč v začetku julija zaradi preiskave sumov zlorabe položaja in pranja denarja prek družb v Liechtensteinu še za tri mesece podaljšalo zaznambo prepovedi omenjenih zemljišč, ki jo je prvič vpisalo konec marca," navaja Dnevnik, avtor pa pove, da ima Južna v okolici Suhorja skoraj 34.000 kvadratnih metrov gozda.

Med šestimi možnimi trasami, ki so jih preučili na ministrstvu za okolje in prostor, bi njegovo zemljišče prečkali dve, avtorji študije so kot najprimernejšo izbrali eno tistih, ki se zemljiščem v lasti Južne izogne, druga najprimernejša pa bi skoraj zagotovo prečkala njegove parcele.

Dnevnik piše, da Južna še vedno lahko upa na zanj ugodnejši razplet določanja trase, državni prostorski načrt za južni del nove razvojne osi naj bi bil namreč končan šele julija 2012, minister za promet Patrick Vlačič pa je ob obisku v Beli krajini dejal, da je za odsek do Metlike še vedno v pripravi študija variant.

Južna s prodajo zemljišč ne bi zaslužil malo, avtor članka ugotavlja, da je cena kvadratnega metra gozda 0,57 evra, a pri špekulativnih poslih, kjer prodajalec računa na spremembo namembnosti zemljišča, je lahko cena tudi do nekaj stokrat višja. Tako bi za 10.000 kvadratnih metrov gozda lahko iztržil tudi pol milijona evrov, še navaja Dnevnik.

"Še več bi dobil, če bi svoje parcele, ki mejijo druga na drugo, združil v eno, ki bi jo morala nato država v celoti odkupiti."