Prevajalski seminar za prodor slovenske literature na tuje

17.8.2010 | 16:35

V novomeškem hostlu Situla se danes začenja mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. (Foto: M. M., arhiv DL)

Novo mesto - V hostlu Situla v Novem mestu se bo 19. uri začel prvi mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Na seminarju, ki ga organizira Javna agencija za knjigo RS (JAK), bo sodelovalo 16 tujih prevajalcev slovenske literature. Delavnice bosta vodila prevajalca in prevodoslovca Simon Zupan in Štefan Vevar.

Kot je povedala programska koordinatorka seminarja Tanja Petrič, se je na seminar prijavilo 30 prevajalcev. Šestnajst jih je bilo izbranih glede na reference, glede na to, koliko in katera slovenska leposlovna dela so že prevedli v tuje jezike. Izbrani prevajalci prihajajo iz Makedonije, Črne gore, ZDA, Romunije, Argentine, Litve, Rusije, Italije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Madžarske, Češke in Poljske.

Prevajalci so bodo posvečali romanu Milana Dekleve Zmagoslavje podgan, Tovarišiji in petim izbranim pesmim Edvarda Kocbeka, novelam Katarine Marinčič z naslovom O treh ter romanu Suzane Tratnik Tretji svet.

Seminar, ki bo potekal do 22. avgusta, je usmerjen izrazito v prozna dela, saj je proza s tržnega vidika bolje prodajana kot poezija. Poleg tega je v mednarodnem prostoru mogoče našteti več prevajalskih delavnic za poezijo, medtem ko jih za prozo skorajda ni, je še povedala Petričeva.

Seminar bo dvodelen. Na vsakodnevnih prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci ob prisotnosti še živečih avtorjev in strokovnih vodij delavnic posvečali izbranim leposlovnim odlomkom. Te so sicer dobili v obdelavo že pred pričetkom seminarja. Odlomke so prevedli ter v njih označili vprašanja. Prva delavnica bo posvečena besedilom Edvarda Kocbeka, druga delu Katarine Marinčič, tretja Milanu Deklevi in zadnja Suzani Tratnik.

V drugem delu seminarja bodo udeleženci prisluhnili predavanjem o sodobni slovenski književnosti, založništvu in promociji slovenske literature. V sklopu literarnih večerov se bodo v živo predstavili Dekleva, Marinčičeva in Tratnikova.

Za seminar nastali prevodi so po besedah Petričeve v prvi vrsti delovno gradivo, seveda pa organizatorji želijo, da bi jih prevajalci ponudili založbam v svojih domovinah ter da bi bil končni rezultat knjižna izdaja v tujem jeziku. Poleg tega bodo prevode skušali objaviti, morda na spletni strani JAK, a o tem se še dogovarjajo, je sklenila Petričeva.