"Vroče teme, zavite v megle Mirnske doline" Sebastjana Popelarja

5.12.2010 | 11:15

Dr. Marko Marin med nagovorom ob razstavi Sebastjana Popelarja.

Sevnica - Do 2. januarja 2011 bo v eni izmed treh galerij na sevniškem gradu - za stalne obiskovalce povejmo, da gre za "staro" galerijo v prvem nadstropju, poleg Mosconove - na ogled slikarska razstava 25 slik "Vroče teme, zavite v megle Mirnske doline" slikarja Sebastjana Popelarja.

Otvoritev slikarske razstave sta s prijaznimi besedami pospremila direktorica sevniškega zavoda KŠTM Mojca Pernovšek in dr. Marko Marin, ki je že nekajkrat, kot poznavalec umetnosti, laskavo predstavil likovne projekte Sebastjanovega starejšega brata, arhitekta Damjana in tudi Sebastjanovo zadnjo razstavo.

Sebastjanov brat Damjan s partnerko Simono Pate, ki je pomagala pri tokratni razstavi.

Marin je ob Sebastjanovi sevniški razstavi opozoril naj se vsak obiskovalec zaustavi pred njegovim platnom in si skuša sam odgovoriti, kaj je na njem umetniškega. Marin je še dodal, da je "neskončna sreča za Sevnico, da ima možnost zgnesti v en poseben etos umetnosti ustvarjalce, ki znajo upodobiti realnost v nekem drugem jeziku."

Svoj nagovor, v katerega je vpletel zanimivo anekdoto o svojem redoljubnem profesorju Pinu Mlakarju, ki je nekoč vendarle zamudil predavanje in je študentom vzneseno in živopisno pripovedoval, da se je to zgodilo, ko je opazoval ples fazana in fazanke v žitu, je Marin končal s Cankarjevimi besedami: "Kaj je treba dolgovati, če pa v srcih naših žari goreča luč?"

Čestitka profesorja Marka Marina Sebastjanu.

Sevniški župan Srečko Ocvirk je doživel mehkobo Mirenske doline na Popelarjevih slikah kot "umetnost, ki je brezmejna, najprej znotraj občin in regij, mogoče bo brezmejna tudi znotraj držav, to je umetnost, ki jo želiš imeti v svoji sobi, pisarni ali kjerkoli drugje. To je tista prava umetnost, ki daje človeku energijo," je dejal Ocvirk.

Sebastjan Popelar pa je povedal, da je spet v Sevnici z razstavo po osmih letih in da se spominja Mirnske doline pred dobrimi 20 leti, še ko se je z enajstimi leti preselil z družino v novo hišo v Zgornjih Mladetičih. Spominja se počitnic, ko sta s sosedom in starejšim bratom prelazila vse okoliške hribe, tudi okoli Šentruperta…

Sebastjan med upokojeno ravnateljico krmeljske osnovne šole Berto Logar in Markom Marinom.

"Najbolj zanimivo pa je, da sem to meglo opazil šele lansko poletje. To, da sem jo opazil pomeni, da me je ganila, morda na nek način premaknila. V njej lahko vidim njen prenesen pomen v našem vsakdanu. Namreč, ker ne vem, kako megleno bo jutro, me že večer vznemirljivo spominja na Miklavževe večere v Sevnici, ko sem bil še otrok. "

Besedilo in foto: P. P.