dolenjska

Prvi objekti v obrtno-podjetniški coni naj bi stali še letos

6.1.2011 | 10:00 | M. M.

Obrtna cona Farovski hrib (Foto: občina Šentrupert)

Obrtna cona Farovski hrib (Foto: občina Šentrupert)

Šentrupert - Med hribom na eni in potokom Bistrica na drugi strani naj bi v Šentrupertu v treh letih zaživela obrtno-podjetniška cona, za katero si prizadeva konzorcij šestih podjetnikov. Občina bo uredila dovozno cesto in vodovod do cone.

100 novih delovnih mest

Zazidalni načrt za obrtno-podjetniško cono na tem delu Šentruperta je bil sprejet leta 1993. Ko je občina leta 2009 pripravila prvo razgrnitev novega občinskega prostorskega načrta, ki je predvideval ukinitev cone, je podjetje Intelekta predlagalo, da se cona ohrani. Nastal je konzorcij šestih partnerjev. Na približno 15 tisoč kvadratnih metrov velikem prostoru želijo svoje proizvodne objekte postaviti družbe Intelekta, Ključavničarstvo Marko Koščak, Sintex, TIM-S Robert Lovše in Inpro 22, Anton Bartolj pa naj bi svojo parcelo prodal podjetju GM Kuselj.

»Konzorcij šestih partnerjev je pravno veljaven, ker so ga podpisali pravni zastopniki vseh šestih firm. To nismo začetniške firme, ampak imamo že neko tradicijo, vsi sorazmerno dobro poslujemo, zato je velika verjetnost, da bo prišlo do realizacije,« je povedal Maks Kurent iz Intelekte in dodal, da naj bi cona v celoti zaživela v treh letih. Vsako leto naj bi svoje objekte postavila po dva investitorja. V prvi fazi bi cona zagotovila 40 do 50, ko bo vzpostavljena v celoti pa približno 100 novih delovnih mest.

»Že s prvo pobudo, ki je bila izražena leta 2009, so se investitorji obrnili na občino v smislu, naj ta pomaga pri izvedbi obrtne cone. Mi smo že takrat prisluhnili s tem, da smo obrtno cono zadržali v občinskem prostorskem načrtu. V kasnejših razgovorih smo definirali, da vodovodno in cestno omrežje do same obrtne cone zagotovi občina, medtem ko vso ostalo infrastrukturo v coni zagotovijo investitorji sami,« pa je pojasnil višji svetovalec za okolje in prostor na občinski upravi v Šentrupertu Iztok Kovačič.

V luči tega dogovora je bil pripravljen tudi odlok o programu komunalnega opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje urejanja obrtno podjetniške cone pod Farovškim hribom, ki ga je občinski svet potrdil na decembrski seji. Skupni stroški načrtovane komunalne opreme naj bi bili 784 tisoč evrov (brez DDV), pri čemer naj bi investitorji za ureditev komunalne opreme in potrebne infrastrukture znotraj cone plačali nekaj manj kot 272 tisoč evrov (brez DDV). Načrtovani stroški komunalne opreme za kvadratni meter zemljišča, predvidenega za gradnjo, so 17,94 evra., za kvadratni meter neto tlorisne površine objektov pa 76,94 evra; za obstoječo komunalno opremo bo treba za vsak kvadratni meter parcele plačati 3,77 evra, za vsak kvadratni meter neto tlorisne površine objektov pa še 11,17 evra.

»Pri snovanju komunalne opremljenosti te cone je občina naredila velik korak k investitorjem. Zagotovila bo namreč izgradnjo ceste od ceste Prelesje-Šentrupert do Bistrice in izgradnjo vodovoda od naselja Poštaj do cone. S tem je občina znižala komunalni prispevek, ki bo bremenil investitorje,« je pojasnil pripravljalec odloka Andrej Novak iz podjetja Matrika.

Dovozna cesta do nove obrtne cone bo hkrati tudi del obvoznice mimo Šentruperta, ki bo razbremenila center kraja in nudila dobro izhodišče za nadaljnji razvoj gospodarstva, poselitve in turizma. Gradnja obvoznice bo potekala v več fazah, prednostno pa bo občina poskrbela za tisti del obvoznice, ki bo hkrati tudi dovozna cesta v novo obrtno-podjetniško cono. Dovozno cesto bo občina začela urejati še letos. Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za ureditev lokalne ceste – odsek Farovški hrib v dolžini 640 metrov- bo šentrupertski občinski svet obravnaval na seji prihodnji teden. Naložbo v predvideni višini okrog 350 tisoč evrov naj bi letos in prihodnje leto sofinancirali občina in država, slednja okoli 146 tisoč evrov.

Načrtovana obvozna cesta poteka preko kmetijskih zemljišč, pretežno po obstoječi poljski poti tik ob vznožju Farovškega hriba. DIIP predvideva celostno ureditev tega odseka, kar pomeni, da bo poleg osnovne voziščne konstrukcije poskrbljeno tudi za ureditev ustreznega odvodnjavanja, prometno ureditev s signalizacijo in zaščito ter prestavitev obstoječih komunalnih vodov. Dolžina trase odseka lokalne ceste, za katerega je izdelana tudi tehnično-projektna dokumentacija, je 640 metrov, skupna širina rezerviranega cestnega prostora pa 10 metrov, od tega je vozišče široko šest metrov, pločnik 1,2 metra in bankini po en meter, so danes sporočili iz občine Šentrupert.

‹ nazaj

Galerija (4)

komunalna ureditev cone
ureditvena situacija cone
urejanje ceste Farovski hrib
urejanje vodovoda Postaje-Šentrupert

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava