Obujeno življenje kočevarske vasi

18.2.2011 | 09:25

Matjaž Matko (Foto: R. Božič)

Matkove knjige (Foto: R. Božič)

Novo mesto - V Koprivniku na Kočevskem bivajoči Novomeščan Matjaž Matko, ustanovitelj Zavoda za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, je doslej izdal več domoznansko-etnografskih del, s katerimi želi ohraniti območno kulturno dediščino in na določen način obuditi življenje nekdanje pretežno kočevarske vasi. Njegov zavod je nedavno izdal novo dvojezično, slovensko-nemško delo, Gostilne in birti v Koprivniku, ki so ga včeraj predstavili v novomeški Knjižnici Mirana Jarca.

V pogovoru s pred kratkim upokojeno knjižničarko Jadranko Zupančič, ki v knjižnici nadaljuje z vodenjem različnih predstavitvenih večerov, je povedal, da bi lahko podobno knjigo napisal o katerikoli kočevarski vasi, Mozlju, Kočevski Reki ali Poljanah, navdih zanjo pa mu je ponudila knjiga Novomeščanke Slavke Ložar, ki je pred nekaj desetletji v Dolenjskem muzeju na podoben način obdelala novomeške gostilne.

Ker je vnet zbiralec, si je pri delu pomagal z gradivom, zapisi, fotografijami, razglednicami in slikami, ki ga je zbral na terenu, ter pričevanji pretežno v Avstriji živečih potomcev nekdanjih vaščanov.

Knjiga, pravzaprav delna rekonstrukcija življenja nekdanje kočevarske vasi s podnaslovom Iz fotografske dediščine Kočevarjev, tako temelji na etnološkem izročilu, v njej pa Matko objavlja tudi slovarček gostilniških izrazov, pregovore, gostilniške zabavljice in kletvice ter nekaj izvirnih kočevarskih kuharskih receptov.

Na primer za nadevana jajca, jetrne cmoke, krompirjev zavitek, kočevarske krompirjeve knedle in kočevarsko kolerabno jed kavlo. Posebno poglavje v knjigi je posvečeno krajevnim pustnim običajem.

V nakladi 150 izvodov so jo natisnili v novomeški Tiskarni Vesel, bralec pa bo v njej spoznal živo opisani vrvež nekdanjih gostiln Rožič, Lackner, Kump, Meditz in Agnitsch ter hotela z gostilno Wuchse.

Kot meni Matko, mu je knjižni poskus dobro uspel. Pri terenskem delu je uspel zbrati številna dragocena pričevanja, v raziskovanje nekdanjega kočevarskega vsakdana pa se je resnično poglobil, je povzel.

Rasto Božič