Skoraj pozabljena in zlorabljena motivika cvetnih šopkov

18.2.2011 | 21:00

Umetnica Jana s soprogom in prof. Mušičem med nagovorom ob otvoritvi.

Sevnica - V Mosconovi galeriji na sevniškem gradu so sinoči odprli razstavo Barve prostora 43-letne naturalizirane Ljubljančanke s prekmurskimi koreninami Jane Peršolja. Po svoji temeljni likovni izobrazbi je arhitektka, ki pa je v življenju svoj likovni talent, potrebo po raziskovanju vizualnega in željo po izražanju usmerjala na različna umetniška področja - od arhitekture in grafičnega oblikovanja, življenjska pot pa jo je v zadnjih letih pripeljala do slikarstva.

Njena slikarska dela, ki so rezultat skozi raznolike izkušnje pridobljenega likovnega znanja, kažejo globoko osebno senzibiliteto. Slikarska govorica Jane Peršolja se v motivnem smislu navezuje na preproste, konkretne, videne stvari. Njena ustvarjalna misel je razpeta med pristno in osebno doživetimi impresionističnimi zaznavami do doživetih ekspresionističnih interpretiranj.

Profesor Vladimir Braco Mušič piše svoje vtise o razstavi.

Njena stvarnost je realistična, čeprav se zdi, da se večkrat znajde na robu, od koder je samo droben korak do podobe, v kateri se bo konkretni, videni svet preobrazil v izpoved navdiha. Slike Jane Peršolja so izrazito koloristične. V barvah je skrita slikarkina moč, posveča se jim z izjemno prefinjenostjo. Njene sijoče, nemalokrat kar žareče barve ustvarjajo atmosferski utrip, pričajo o moči svetlobe, ustvarjajo prostor.

To so slike z energijo, z nabojem, ki ga črpa iz svojega lastnega doživetja. Z njimi avtorica v svojem likovnem rokopisu ubeseduje dialoge med barvami, dialoge med risbo in sliko, predvsem pa dialoge med videnim in občutenim, razmišlja Silva Karim o ustvarjalnem opusu Jane Peršolja.

Berni Pungerčič, ljubiteljski slikar z direktorico zavoda KŠTM Mojco Pernovšek med klepetom ob otvoritvi

Osrednji govorec na sinočnjem dogodku, ki poteka v okviru kulturno-umetniškega programa Gostolenje ustvarjanja in umetnosti, je bil eden najvidnejših slovenskih arhitektov in urbanistov "odtujeni" Sevničan Vladimir Braco Mušič, ki se je zahvalil zavodu KŠTM za to povabilo njemu in avtorici, ki je že med študijem na ljubljanski fakulteti za arhitekturo pokazala močno nagnjenje do likovnega izražanja in je tudi razstavljala akvarele sodelovala na skupinski študentskih razstavah v Rovinju in študijske skice iz Italije.

Svetovalec za kulturo na zavodu KŠTM Sevnica Rok Petančič izroča Mušiču protokolarno darilo.

Leta 1992 je diplomirala pri prof. Janezu Suhadolcu s "Hišo na Ajdovščini" v Ljubljani, kjer je šlo za prestrukturiranje obstoječega likovnega izraza, zlasti fasad. Sledilo je nekaj skupinskih razstav arhitektov v letu 1996 v Mestnem muzeju Ljubljana, Dvorcu Zemono in v galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah.

Lani je pripravila samostojno razstavo "Podobe Krasa" v galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu in v Galeriji TIC Temnica na Krasu in še istega leta samostojno razstavo "Barve življenja" v Kregarjevem atriju v Ljubljani. Na vseh, zlasti pa na razstavah v lanskem letu se je Peršoljeva predstavila kot izvirna in pogumna koloristka, ki je domala zasvojena z barvitostjo spomladanskega in še posebej jesenskega Krasa.

Moč likovne impresije, zlasti pa prepričljiv nagovor z impresionistično zgradbo kolorita je večkrat nadgrajen z likovno teksturo strožje, arhitekturne oblike, poudarja Mušič. Kljub živosti ali morda celo agresivnosti barve pri upodabljanju kraškega ruja ali velikega cvetnega šopka, je delo z barvo racionalno, disciplinirano in občutljivo za pravila 'barvne teorije'.

Učenci in učiteljica Glasbene šole Sevnica so popestrili odprtje razstave Jane Peršolja.

Peršoljeva se kot arhitektka in slikarka velikokrat prepušča ženski intuiciji, a se to godi v mejah čitljivega in čutnega. V slovenski likovni svet vnaša skoraj pozabljeno ali celo zlorabljeno motiviko (in intimnost) cvetnih šopkov in njihovo barvitost in barvitost naših travnikov – cvetnikov, poudarja Mušič.

Razstava, ki jo je popestril nastop učencev in učiteljice sevniške glasbene šole, bo na ogled do 16. marca.

P. P.