kočevsko-ribniško

Tamburanje va Kostele se je poslovilo z rekordnim obiskom

16.8.2011 | 14:50 | M. M.

Kostevske igre brez meja 2011 (Foto: Zavod za kulturo in turizem Kostel)

Kostevske igre brez meja 2011 (Foto: Zavod za kulturo in turizem Kostel)

Etno koncert: Prifarski muzikanti

Etno koncert: Prifarski muzikanti

Svet divjih živali - razstava v Stari šoli TRIS

Svet divjih živali - razstava v Stari šoli TRIS

Fara - Pri Fari v občini Kostel se je včeraj končala štiridnevna, tradicionalna, kulturno etnološka prireditev Tamburanje va Kostele, ki jo pripravlja Zavod za kulturo in turizem Kostel. Organizatorji so tudi letos pripravil pester program, ki se je začel v petek z otvoritvijo razstave Naravna dediščina Kostela – Čarobni svet divjih živali, na kateri so predstavljene vse večje živali, ki živijo na območju Kostela. Od vodnih ptic na reki Kolpi, do vseh treh zveri, ki se potikajo po gozdovih Kostela; risa, volka in medveda.

Kot so še sporočili iz omenjenega zavoda, je v soboto potekal t.i. Kostelski direndaj z otroškimi delavnicami, popoldan so novo avtocisterno dobili domači gasilci. Glavni sobotni dogodek je bil večerni koncert priznane etno skupine Prifarski muzikanti, ki izhaja iz Kostela. Prifarci so navdušili obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni šotor.

V nedeljo je prvič na Tamburanju potekala eko tržnica, prvič pa so prikazali tudi postopek od ovce do izdelka. Članice društva Kostelskih žena Nežica so obudile stari običaj od ročnega striženja ovce, pranja, česanja in predenja volne, na koncu pa so volno filcale in spletle tudi ''obojce''.

Najbolj veselo je bilo na Kostevskih igrah brez meja, na katerih je nastopilo 10 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Skozi šest zabavnih iger so organizatorji (med katerimi so tudi strokovnjaki za pripravo bogih in osiromašenih sendvičev) predstavili Kostevske običaje ali življenje nekoč in danes. Tako je bilo na igrah moč videti obzeranje, mlinarstvo, ribolov na Kolpi, vasovanje in polnjenje vode. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo se je na igrah bolj zabaval, tekmovalci ali obiskovalci in navijači, ki so množično, kljub neznosni vročini, vztrajali do konca iger, na katerih je zmagala ekipa Dupljak in odnesla prenosni leseni pokal. Večer se je zaključil s koncertom skupine Fletno iz Cerknice.

Včeraj se je praznovanje začelo z mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Fari, ki jo je daroval apostolski nuncij v Rusiji, msng. Ivan Jurkovič, sicer kostelski rojak. Po maši je od cerkve do prireditvenega prostora potekala povorka v ljudskih oblačilih, v kateri so sodelovali predstavniki sosednjih občin in nekateri gosti. Prvič letos pa so na Tamburanju sodelovali tudi predstavniki hrvaškega Kostela, manjšega kraja v hrvaškem Zagorju. Udeleženci so se predstavili na prireditvenem prostoru, nekateri s pesmijo, drugi z besedo, tretji pa s folklornim nastopom. Vse skozi je potekal tudi Kostevski sajam, sejem domače in umetnostne obrti z dodatki, ki je letos ponudil največje število razstavljalcev. Predstavili so tudi program SVIT Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, nepogrešljive so bile otroške delavnice na direndaju, kjer so otroci poleg delavnic pojedli tudi kakšno palačinko, najbolj zanimiva pa je bila živa kamela. In kot veleva tradicija, se je Tamburanje končalo s kostevsko veselico s skupino Nova Legija iz Prekmurja.

»Z izvedbo letošnjega Tamburanja smo zelo zadovoljni, saj je vse potekalo tako, kot smo si zamislili. Tudi vreme nam je bilo letos naklonjeno, kar je prav gotovo pripomoglo k rekordnemu obisku naše prireditve. S programom smo želeli zadovoljiti vse okuse in pripravili tako športne, kulturne, ekološke, etnološke, koncertne, ustvarjalne in druge dogodke. Vse dogajanje je temeljilo na tradiciji, na katero smo v Kostelu še posebej ponosni in jo izpostavljamo vedno znova na svojstven način. Po mnenju obiskovalcev je bilo letošnje Tamburanje najboljše doslej, kar pomeni, da se bomo morali drugo leto pošteno potruditi,« je ob slovesu letošnjega festivala dejala vodja prireditve Tina Južnič.

‹ nazaj

Komentarji (1)

4.9.2011Ocenikostevcek 
brez marčita bi bli lačni, pa žejni tut, ke pa je hisa tradicije

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava