Žoharjev Kurent - simbol vsega dobrega

2.2.2012 | 11:25

Slikar in kipar Boris Žohar s Ptuja v oknu Radogost

Nekaj del Borisa Žoharja v oknu Radogost pri zbirki Ogled.

Sevnica - Dolgoletni prijatelj in stanovski tovariš sevniškega umetnika Rudija Stoparja, slikar in kipar Boris Žohar s Ptuja, bo en mesec gostoval v oknu Radogostu na sevniškem gradu z nekaj deli, med njimi je tudi velika slika kurenta, ki jo je posodila Galerija likovnih samorastnikov iz Trebnjega. Žoharjeva dela so Sevničani lahko videli že pred več kot tridesetimi leti v Galeriji v oknu Elektrotehne, leta 1997 pa so lahko občudovali Žoharjevo večjo razstavo v Galeriji Eskulap v Zdravstvenem domu.

Rudi Stopar pred Žoharjevim Radogostom.

Februar, mesec kulture in mesec, v katerem poleg Prešernovega dneva praznujejo tudi pustni veseljaki, Sevničani obeležujejo z Žoharjevim skrivnostnim svetom kurentov, ujetih v slikarsko in kiparsko mitologijo. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka se Žohar uvršča v sam vrh pomembnih in priljubljenih slovenskih samorastnikov ter je nosilec prvin in stile te smeri v našem slikarstvu oz. kiparstvu.

Realno prepleta z irealnim in oboje prežema s simbolično pomenskostjo. S tem, da umetnik vanj vlaga svojo iskreno spontanost, povede gledalca v intimni svet svoje slikarske poetike. Po Curkovih besedah je za Žoharja značilno, da ne ljubi dinamike. Perspektiva in proporcionalnost nista upoštevani. Motivika je po svoje urejena, navidezno neproblematična, prežeta s fantastično, pravljično in mistično dimenzijo in je v svojem bistvu globoko izpovedna.

Člani literarne sekcije Beseda iz Dobove med recitacijo v grajski kapeli.

Če želimo razumeti Žoharjevo slikarstvo, poudarja Jože Curk, moramo razumeti njegov odnos do Kurenta, ki je zanj alfa in omega motivnega sveta. Torej ne le pustna maska, temveč predvsem božanstvo, če ne celo Bog, čigar delovanje ni vezano izključno na pustni čas, temveč na celotno človekovo bivanje na zemlji. Žoharjev Kurent ni samo znanilec prihajajoče pomladi, ampak simbol vsega dobrega.

Žoharjevo umetniško delo so občudovali že na številnih razstavah doma in po svetu. Sinočnjo otvoritev delčka njegove ustvarjalnosti v Radogostu pa je pospremil posrečen uvodni recital članov literarne sekcija Beseda iz Dobove v grajski kapeli. Rudi Stopar je sprva spregovoril o skoraj pozabljenem pesniku Pavlu Knoblu, ki je leta 1801 v Kranju izdal prvo slovensko zbirko posvetnih pesmi. V knjižnici je štirinajst hudomušnih pesmi.

Nad recitalom navdušeni poslušalci.

Knobl je bil organist in tudi skladatelj in je nekaj teh pesmi uglasbil. Notni zapisi so žal izgubljeni. V tej zbirki je prvič objavljena pesem o Pustu. Slišali pa smo tudi pesem O krompirju in O prdcu, prav po interpretaciji slednje so Dobovčani poželi najmočnejši aplavz. Soglašati je moč s Stoparjem, da je bil izid teh pesmi v tistem času prava korajža.

Besedilo in foto: Pavel Perc