Tamburaška skupina Vodomec navdušila v Semiču

10.3.2012 | 11:05

Tamburaška skupina Vodomec navdušila v Semiču
Tamburaška skupina Vodomec navdušila v Semiču

Semič - Belokranjska tamburaška skupina Vodomec se je sinoči po daljšem času predstavila na celovečernem koncertu. Tokrat so v goste povabili hrvaško Klapo Škrljevo.

Vodomci brez glasbe, ki jim pomeni hobi, enostavno ne morejo, zato so se lani jeseni znova posvetili nastopanju in ustvarjanju. Najprej bodo obudili nekatere, v zadnjem času zapostavljene pesmi, načrtujejo pa tudi snemanje novih avtorskih pesmi.

Člani skupine Vodomec so se kot mladi tamburaši in glasbeniki začeli uigravati v Folklorni skupini Dragatuš. Pod imenom zaščitenega živopisnega ptiča, ki obožuje ribice in prebiva v neokrnjeni naravi Krajinskega parka Lahinja, so prvič zaigrali leta 1994. Leta 1998 so izdali prvo zgoščenko z naslovom Prvi let, pet let kasneje pa še Vonj privlačnosti. Na začetku je skupina štela šest članov, danes jih v njej ustvarja osem.

Na nastopu v Semiču, ki ga je povezoval Tadej Fink, so se predstavili s številnimi skladbami iz ljudskega izročila, zaigrali pa so tudi številne priredbe popularnih pesmi. V njihovem repertoarju najdemo skladbe Igraj kolo jabuko, U ljubav vjere nemam, Ružo crvena, Namesto koga roža cveti, Neh nah nah nah, Dema devla, Give me one reason in številne druge. Vodomci so leta 1998 po vsej Sloveniji zasloveli s pesmijo Lokalni pilot, ki so jo objavili na svojem debitantskem albumu.

Nemirni raziskovalni duh Vodomce žene v številna glasbena eksperimentiranja. V zadnjem času sodelujejo z violinistko Tino Simonič in pevko Tatjano Hutar, prav tako pa so tudi zelo plodno sodelovali z ansamblom Slapovi. S Klapo Škrljevo, ki je bila ustanovljena leta 1997 kot logična posledica bogate pevske tradicije v kraju Škrljevo blizu Rijeke, so se pričeli družiti že ob izidu druge zgoščenke Vonj privlačnosti. Istega leta so tudi nastopili kot gosti na srečanju klap Severne Dalmacije in Kvarnerja.

Tekst in foto: Rudi Vlašič

Galerija

Komentarji (10)

11.3.2012Oceniribica 
... so se predstavili s številnimi skladbami iz ljudskega izročila? Čigavo ljudsko, ko gre v glavnem za hrvaški melos.
11.3.2012Ocenimike 
draga ribica,tamburica spada med belokranjske ljudske inštrumente, torej bi na tvoje vprašanje odgovoril z belokranjsko ljudsko. če belokranjske pesmi izražajo hrvaški melos pa nisem ravno prepričan...
12.3.2012Oceniribica 
Tambura je hrvaški nacionalni inštrumnet, ki je prišla v Belo krajino predvsem v času Juge. Kar se pa tiče melosa in folklore, pa je nedavno reklel hrvaški Mesič "pa ovi su naši".
12.3.2012Ocenimike 
vsak inštrument je od nekod prišel... drgač pa: dejmo rečt da smo belokranjci hrvaški, primorci italijanski, korošci avstrijski in prekmurci madžarski. kaj bo še ostalo? vpliv sosedov je na vseh mejnih področjih zelo razširjen tako v glasbi kot v jeziku, ne gre pa ga enačiti z narodno pripadnostjo...
12.3.2012Oceninm 
..saj igrajo in pojejo samo hrvaške oz. dalmatinske pesmi ,,to pa ni slovensko izročilo.-beži ,jankec,beži jankec,cuk ti bo pobejgel,neboš videl beli Zagreb grad-res slovensko izročilo
12.3.2012Ocenimike 
hja, jst sm bil na kar nekaj njihovih nastopih pa nisem še slišal pesmi "beži jankec". tudi če so igrali kakšno hrvaško, pa je sigurno niso predstavili kot del slo. ljudskega izročila. ne vem pa kaj naj bi bilo narobe s tem da zaigrajo še kaj drugega. prižgi radio, zamenjaj 10 postaj, pa povej koliko slovenske glasbe slišiš...
13.3.2012Oceniribica 
Mike ti si res "zaveden" Slovenec, ko zagovarjaš pohrvatenje slovenske kulture. Mogoče bodo Hrvati odlikovali tudi tebe, tako kot so Stegneta z odlikovanjem "Red hrvatskog pletera".
13.3.2012Ocenimika 
Dragi moji, ne se sekirat, ker če bi se vedela resnica, da je še v 19. stol. veljalo, da je kajkavščina slovensko narečje,da je Sisek in s tem vso Evropo ubranila pred Turki slovenska "vojska", da je Slavonija v bistvu čudno blizu imenu Slovenija, da je prve knjige pomagal in tiskal za 3/4 "Hrvaške" Trubar, potem se čudili ne bi. Raje se vprašajte, kaj vse so si ti naši okupatorji prilastili za svoje! Ko so Hrvatje kot vojaški sloj počasi nadvladali tam živeče staroselce (Slovence), je postalo vse njihovo. Ko so Habsburžani podprli širjenje nemškega vpliva skozi duhovščino in plemstvo, so tamkajšnji Slovenci kot dediči Karantanije postali Nemci? So Italijani zamejski Slovenci? Kaj je resnica? Ampak nam pere zgodovino in možgane stara jugo struktura skozi šolstvo in medije, politiko. Vedno pripravljena za svoje interese podarjati slovenska ozemlja. Velika Slovenija je le še majhna oskubljena kokoš. Kmalu bomo združeni v skupni regiji zahodni balkan, mi smo bili okupirani 20 let nazaj na način brez vojskovanja, le ključne pozicije so morali naši obljubiti jugohegemonistom. To se nam danes že grdo maščuje.
13.3.2012Ocenimike 
ne ribica, ne zagovarjam pohrvatenja kulture. vsekakor pa je zanimivo da bi se ti in tebi podobni odpovedali vsemu kar prihaja iz obrobja države, zato ker "ne zveni" slovensko? kaj pa je potem slovenska kultura? ljubljanska spakedranščina in gorenjska narodna noša? mislim da ta pojem obsega malo več. o narodni zavesti pa toliko: če si nekdo ustvari mnenje o tem kaj je slovensko na podlagi izjave hrvaškega politika, citiram: "pa je nedavno rekel hrvaški Mesič", to dovolj pove o tem kako zaveden je in koliko mu pomeni tako slovensko ozemlje kot kultura...
14.3.2012Oceniribica 
Mika - dobro si napisal. Še več o varianti hrvaške zgodovine pa je na tem naslovu: http://www.youtube.com/watch?playnext=1&index=0&feature=PlayList&v=O8HMUkBUZuA&list=PL4E482C71EE26076E

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava