dolenjska

Z izobrazbo in delom nad revščino med Romi

31.5.2012 | 18:00 | J. A.

Matija Hočevar

Franc Smerdu

Trebnje - Forum romskih svetnikov Slovenije, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter projektna skupina Romano Kher (Romska hiša) so danes v Trebnjem pripravili okroglo mizo o revščini in socialnih transferjih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Čeprav sama tema ni bila namenjena le razpravi o romski populaciji, pa se je veliko govorilo prav o njej in o tem, kako je zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2012, vplival na denarne prejemke iz javnih sredstev.

Direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš je povedal, da je ljudem treba razložiti novo socialno zakonodajo in ugotoviti, zakaj so nekateri, ki so seveda nezadovoljni, izgubili določene pravice.

"Treba je razčistiti, ali je do tega prišlo zaradi napak v sistemu in nepravilnega vodenja postopkov ali gre za nove okoliščine, ki jih je treba ljudem pojasniti," o razlogih za okroglo mizo spregovori Dominkuš.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno reševanje ekonomske situacije Romov, kar pomeni: zaposlitev, delo, možnost izobraževanja, s čimer bi lahko povečali svojo konkurenčnost.

Med možnostmi za zaposlovanje Romov na Dolenjskem je izpostavil zbiranje surovin in izvajanje komunalnih ter drugih dejavnosti, omenil pa je, da priložnosti obstajajo tudi v turizmu in gostinstvu.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja živi okoli 4 tisoč Romov, od katerih velika večina prejema socialne transferje, po besedah direktorja Centra za socialno delo Novo mesto Alojza Simončiča je pri njih takšnih kar okoli 90 odstotkov.

"Nova zakonodaja je v principu boljša, kot je bila prejšnja, ker je zajela bistveno večjo bazo podatkov, kar pomeni, da je v postopku možno natančneje ugotoviti, s kakšnim premoženjem in s čim ljudje razpolagajo," je rekel Simončič in dodal, da so tisti Romi, ki ničesar nimajo, po novem zakonu na boljšem, kot so bili prej, je pa res, da so tisti, pri katerih se je ugotovilo, da imajo določeno premoženje, veliko bolj glasni.

"To je za njih šok, ampak zakon je za vse enak," še doda.

Trebanjski romski svetnik Matija Hočevar je povedal, da v Trebnjem Romi nimajo težav s socialnimi pomočmi. "Od drugod slišim, da so zaradi nove zakonodaje nekateri to pomoč izgubili. Nekatere so privatniki ogoljufali, za 20, 30 evrov so jim povedali svoje davčne številke, zdaj so pa ob socialno," razkrije.

Da je zaposlovanje Romov vedno aktualna tema in problem, ocenjuje direktor novomeškega zavoda za zaposlovanje Franc Smerdu, ki je povedal, da je na območju njihove službe 33 Romov, ki so se vključili v različne oblike javnih del, precej pa se jih tudi izobražuje.

"Rezultati bi bili lahko boljši, če bi bile zadeve zastavljene sistemsko z dolgoročnimi programi," doda Smerdu, ki ni mogel navesti točnega podatka o tem, koliko je brezposelnih Romov na območju njihove službe, ocenjuje, da jih je med 700 in 800.

Da bi se morala mreža socialnega varstva bolj približati uporabnikom, je opozoril moderator okrogle mize Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija, nekdanji direktor Centra za socialno delo Trebnje Matej Križanič (Sodobni koncepti dela z Romi) pa je poudaril, da je treba delati na modelu razvoja skupnosti.

"Z romsko skupnostjo je treba začeti delati tam, kjer ona je, to bo dalo dolgoročne učinke," je prepričan Križanič.

‹ nazaj