DOLENJSKI LIST

Dolenjski list
Germova ulica 4
8000 Novo mesto, p.p. 212
(07) 39 30 500
info@dolenjskilist.si
spletno.urednistvo@dolenjskilist.si

petsobnedpontor
napoved napoved napoved napoved napoved
17°C 19°C 19°C 20°C 20°C
23°C 25°C 25°C 27°C 27°C
avg
1

Evropske pomoči v hrani za najbolj ogrožene bo letos manj, prosilcev pa je več

15.7.2012 | 13:00

Humanitarni center na Drski v Novem mestu (Foto: arhiv)

Humanitarni center na Drski v Novem mestu (Foto: arhiv)

Ljubljana - Rdeči križ Slovenije (RKS) in Slovenska Karitas sta že prejela prvi del pošiljk živil iz evropskega ukrepa pomoči v hrani za socialno ogrožene osebe. V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je pomoč EU letos manjša, prosilcev pa je več. Pomagajo jim sicer tudi slovenska podjetja, vendar zaradi gospodarske krize tudi ona prispevajo manj.

RKS je maja letos po Sloveniji distribuiral 15.000 prehranskih paketov in enot pralnega praška na vseh 56 območnih združenjih. Kot so sporočili za STA, so jih delili junija, v okviru prvega dela evropskega ukrepa pomoči za najbolj ogrožene pa so prejeli nekaj manj kot 915 ton hrane.

Septembra bo RKS predvidoma zagotovil in distribuiral še več kot 30.000 prehranskih paketov in enot pralnega praška. Mesec kasneje je iz ukrepa EU predvidena distribucija UVT mleka, decembra pa tretja distribucija hrane, kjer bodo količine podobne kot v julijski distribuciji.

Ob tem bodo območna združenja zagotovila dodatnih 300 ton prehranskih izdelkov, 100 ton higienskih pripomočkov ter 400 ton oblačil in obutve, Slovenska Karitas pa bo sama zbrala še približno 600 ton hrane.

V okviru omenjene pomoči EU bosta tako RKS in Slovenska Karitas letos predvidoma razdelila okrog 2200 ton hrane, kar pa je bistveno manj kot minulo leto, ko sta prejela 3700 ton.

Pomoč pa je kljub manjšim količinam zelo dobrodošla, poudarjajo na Slovenski Karitas, saj bi se brez tega njihova pomoč socialno ogroženim bistveno zmanjšala.

Pomoč potrebuje vedno več ljudi

V RKS sicer izpostavljajo, da se bodo trudili pomagati vsem socialno ogroženim, a kljub temu glede na zmanjšane količine hrane, ki jih bodo prejeli v okviru ukrepa, pričakujejo nekoliko več težav.

Samo na področju razdeljevanja hrane ima RKS zadnji dve leti nekaj manj kot 150.000 prejemnikov pomoči na leto, potrebe prosilcev pa so "iz dneva v dan globlje in bolj kompleksne", navajajo.

Slovenska Karitas pa je lani pomagala preko 138.000 posameznikom in družinam v stiski, v začetku letošnjega leta pa je po njihovih navedbah prišlo veliko novih uporabnikov, saj so se jim zmanjšali prihodki, deloma tudi zaradi spremembe zakona o socialno varstvenih prejemkih.

V organizaciji opozarjajo tudi, da je še vedno več kot 60 odstotkov ljudi, ki svoj del dohodnine pustijo državi, namesto da bi tistega pol odstotka, ki ga lahko podarijo, namenili humanitarnim ali kakšnim drugim organizacijam.

Darujejo tudi slovenska podjetja, a zaradi gospodarske krize manj

Humanitarnim organizacijam, kot sta RKS in Slovenska Karitas, pa darujejo tudi slovenska podjetja, vendar se zaradi gospodarske krize organizacije tudi na tem področju soočajo z manjšimi donacijami.

Na ravni celotne mreže Karitas, ki ima okoli 440 organizacij, so denimo lani od podjetij prejeli hrano in material v skupni vrednosti več kot milijon evrov.

Več tisoč prošenj za podporo in pomoč pa prejmejo tudi v Mercatorju. Direktorica odnosov z javnostmi Mojca Briščik je za STA povedala, da sicer darujejo pretežno v blagu, odzivajo pa se tudi na posamezne potrebe, ko je pomoč možna le v finančni obliki.

Leta 2009 je Mercator v okviru osrednje humanitarne akcije RKS in Slovenski Karitas namenil blago v vrednosti pol milijona evrov, z akcijo Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja pa so pomagali socialno ogroženim osebam z donacijo prehranskih izdelkov, izdelkov za osebno higieno, čistil in šolskih potrebščin.

Za donacije se v Mercatorju odločajo tako samoiniciativno kot preko pobud zaposlenih. Odzovejo se na čim več prošenj, vendar so tudi njihova sredstva omejena, so še zapisali.

Tudi Telekom Slovenije je lani kljub zmanjšanju obsega sredstev za humanitarne projekte namenil 12,9 odstotka vseh sponzorskih in donatorskih sredstev, je za STA pojasnila vodja službe za korporativno komuniciranje Darinka Pavlič Kamien.

V največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju so prepričani, da je humanitarnost "najbolj iskren pokazatelj odgovornega odnosa do družbe". Zaposleni tako vsako leto prostovoljno zberejo sredstva za humanitarne projekte, pred kratkim pa so darovali petim projektom, kjer so sredstva namenili socialno ogroženim otrokom.

Število humanitarnih organizacij se rahlo povečuje

Zakon o humanitarnih organizacijah, ki ureja bistvena vprašanja statusa in delovanja humanitarnih organizacij na področju socialnega in zdravstvenega varstva, velja že od oktobra 2003.

Zakon pozna splošne dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in organizacije za kronične bolnike. Razvid humanitarnih organizacij za prvi dve vrsti organizacij vodi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za organizacije za kronične bolnike pa je pristojno ministrstvo za zdravje.

Mateja Ušlakar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je za STA povedala, da se glede na razvid število humanitarnih organizacij rahlo povečuje, sicer pa so vanj pretežno vpisane splošne dobrodelne organizacije.

STA

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto osem in tri: