DOLENJSKI LIST

Dolenjski list
Germova ulica 4
8000 Novo mesto, p.p. 212
(07) 39 30 500
info@dolenjskilist.si
spletno.urednistvo@dolenjskilist.si

petsobnedpontor
napoved napoved napoved napoved napoved
3°C 1°C 1°C 4°C 10°C
9°C 7°C 10°C 11°C 14°C
nov
21

Na Dolenjskem še ni mreže Unicefovih Varnih točk 

28.7.2012 | 15:30

Ilustrativna fotografija (Foto: arhiv DL)

Ilustrativna fotografija (Foto: arhiv DL)

Ljubljana, Novo mesto - Slovenija ima več kot 300 Unicefovih Varnih točk za otroke v stiski. Gre za javne prostore, označene z modro nalepko, otroci pa se tja najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki. Ob tem na Unicefu opozarjajo, da je med otroci vedno več spletnega nasilja, obiskov Varnih točk pa je bilo po njihovih ocenah do zdaj že več sto. Na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, je Varna točka le v Novem mestu, v poslovalnici zavarovalnice Adriatic Slovenica, na Novem trgu 1 (v mestih, ki še nimajo mreže Varnih točk, so poslovalnice te zavarovalnice hkrati tudi Varne točke).

Prve Varne točke je Unicef po vzoru Italije v Sloveniji vzpostavil konec leta 2002 v Novi Gorici. Trenutno se uradno nahajajo v 18 mestih, ki so vstopila v Unicefovo mrežo Otrokom prijaznih mest, njihovi župani pa so se s tem zavezali k nadgradnji aktivnosti v korist otrok in mladostnikov.

Prostovoljcev v Varnih točkah je več kot 770, otrokom v stiski pa pomagajo tako, da se z njimi pogovorijo, jim svetujejo in pomagajo pri reševanju problema. Varne točke se praviloma nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi nasilje med vrstniki najpogosteje dogaja v okolici šole ter na poti v šolo, ko je nadzor odraslih manjši, pojasnjujejo na Unicefu.

Pomembni partnerji projekta so med drugim še centri za socialno delo, šole, policijske postaje, zdravstveni domovi.

Obiskov več v večjih urbanih središčih

Kot je povedala vodja projekta Alja Otavnik, je po statističnih podatkih obiskov več v večjih urbanih središčih, med najbolj obiskanimi prostori pa so cvetličarne, manjše prodajalne z otroškimi igračami, plesna šola, mladinski centri in knjižnice.

Na Unicefu sicer s pomočjo anket otroke tudi sprašujejo, kaj menijo o Varnih točkah in katere prostore predlagajo sami. Med naborom njihovih predlogov je zelo pogosto tudi policijska postaja, kar po navedbah Otavnikove pomeni, da policijo otroci pogostokrat dojemajo kot varen prostor, kamor bi se zatekli po pomoč.

DZ kot prvi parlament na svetu Varna točka Unicefa

Kot prvi parlament na svetu je leta 2009 Unicefova Varna točka postal tudi slovenski državni zbor. Na Unicefu pojasnjujejo, da so imeli v DZ že takoj na začetku dva resnejša obiska, ko so otroka namestili celo v krizni center. "Njihovo posredovanje je bilo izjemno," poudarjajo.

Od začetka projekta do šolskega leta 2009/10 sicer Unicef beleži 42 primerov enkratnih obiskov z resnejšim problemom in 16 takih, ko je morala posredovati strokovna služba, torej policija, centri za socialno delo ali zdravstveni dom.

V šolskem letu 2010/2011 so beležili 27 obiskov otrok, ki so se znašli v težavah, od tega pa je v devetih primerih posredovala strokovna služba. Za letošnje šolsko leto sicer še zbirajo podatke, je pa že znano, da so v Ljubljani zabeležili 14 težjih obiskov z vključitvijo strokovnih služb, je dejala Otavnikova.

Dodatnih obiskov, ko je šlo za manj resne probleme in jih v Varnih točkah niso posebej beležili, je bilo po navedbah Unicefa do zdaj že nekaj več sto. Kot pravi Otavnikova, namreč prostovoljci nekaterih primerov dostikrat ne beležijo, ker jih ne zaznavajo kot primer, šele po pogovoru z njimi in na izobraževanjih pa na Unicefu opazijo, da je primerov mnogo več, kot jih je zabeleženih v evidencah.

Spletnega nasilja med otroki vedno več

Otroci se na Varne točke najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki. Precej dosedanjih primerov se je nanašalo na tovrstno nasilje, med drugim je šlo za primere ropa in so terjali kazensko ovadbo policije.

Po navedbah Otavnikove je bil sicer eden hujših primerov sum spolne zlorabe deklice, imeli pa so tudi primere, ko so otroke morali umakniti iz družinskega okolja in posredovati pri namestitvi v krizni center. Razen v dveh primerih so se otroci vrnili k staršem.

V enem od primerov je otrok prišel po pomoč v Varno točko, ko so ga "izključili" iz družine, ker ji je zaupal svojo spolno usmerjenost, otroci pa so se v Varno točko zatekli tudi, ko je starejši moški ob osnovni šoli vabil dekleta v kombi in jih poskušal fotografirati.

Zadnje čase na Unicefu beležijo tudi porast primerov, ko otroci ne upajo domov zaradi slabšega šolskega uspeha. "Včasih pa težave terjajo zgolj obliž na rano ali pa kašen pogovor o neuslišani ljubezni," poudarja Otavnikova in dodaja, da se veliko otrok v Varno točko pride tudi pohvaliti in pokazati svoje šolsko spričevalo.

Otavnikova ob tem opozarja, da v zadnjih letih beležijo izjemno porast spletnega nasilja. Psihično nasilje se je namreč v veliki meri preselilo na družabna omrežja.

S septembrom se bosta sicer mreži Otrokom prijaznih mest uradno pridružila še Idrija in Šentjur.

STA, J. A.

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto devet in osem: