novice

Slovenska vina primerljiva z najboljšimi na svetu

4.8.2012 | 11:20 | STA, M. M.

Mojmir Wondra (Foto: M. Ž., arhiv DL)

Gornja Radgona - Slovenska vina se lahko primerjajo z najboljšimi na svetu in nikjer drugje ni moč najti takšne raznovrstnosti kot pri nas, pravi Mojmir Wondra z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi bogastva sort je marketinško težje uveljaviti določeno sorto vina, zato se vinarji v zadnjem času osredotočajo na zvrst vina in promocijo blagovne znamke.

Zaradi ugodnih geografskih in klimatskih danosti ter uvajanja najsodobnejših tehnologij se lahko Slovenija pohvali z izjemno raznovrstnostjo pridelanih vin. "Slovenci smo sposobni pridelati katerokoli svetovno vino. Danes bi težko ločili avstralski ali naš rose. Kot smo videli na letošnjem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, se ponašamo celo z vrhunskimi penečimi vini," je Wondra pojasnil ob robu predstavitve rezultatov 38. ocenjevanja Vino Slovenija v okviru Pomurskega sejma. Dodajmo, da je šampiona med penečimi vini - kot smo poročali- pridelala družina Istenič z Bizeljskega.

Dolenjska "nekje vmes"

Raznovrstnost je značilna še posebej za Štajersko in Prekmurje, ki imata "neverjetne možnosti za aromatiko", saj so velike razlike med nočno in dnevno temperaturo. Po drugi strani je za Primorsko bolj značilna "ekstraktna bogatost", Dolenjska pa je "nekje vmes".

Ker je pri nas možno pridelati veliko različnih sort vina, je težko govoriti o določenih paradnih konjih med slovenskimi vini. "Ko sem bil v Čilu, sem se vozil 300 kilometrov od ene do druge vinske kleti in sem v obeh pil enako vino. Pri nas pa greš od grička do grička in imaš različna vina. Res je, da je to komercialno težje speljati, je pa to tista naša specifika in bogastvo," je v pogovoru za STA ponazoril Wondra, sicer predstojnik katedre za tehnologijo vina na ljubljanski biotehniški fakulteti ter predsednik ocenjevalnih komisij na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona.

"Še vedno je sicer trend sortnih vin. Ta germanska šola je še kar močna. Vendar pa veliki vinarji vedo, da je danes tržno veliko bolj zanimiva zvrst vina. Veliki vinarji danes ne delajo več toliko na sortnosti, ampak na blagovni znamki," je še pojasnil. Medtem ko vina iz posameznih sort grozdja praviloma nosijo ime sorte (t. i. sortna vina), vina iz več sort grozdja ali t. i. zvrsti ponavadi nosijo ime vinorodnega okoliša, kraja ali vinske kleti.

Lanska letina je bila še posebej kakovostna, predvsem zaradi ugodnih vremenskih pogojev. "Faza cvetenja je bila zelo zgodnja, medtem ko je bila faza dozorevanja v juliju in avgustu z veliko sonca in malo padavinami. Zato je grozdje krasno dozorevalo," je še povedal strokovnjak.

Pridelamo okoli 100 milijonov litrov vina letno

Zaenkrat kaže zelo dobro tudi za letošnji pridelek, s tem da se že kažejo težave s sušo. Tu so slovenski vinarji po besedah Wondre v slabšem položaju kot tekmeci v drugih državah, saj nimajo namakalnih sistemov. "Trta potrebuje okoli 300 litrov vode skozi letno življenjsko dobo. Če ni dežja, je avtomatično slabša letina."

V zadnjem času se vedno več vinarjev odloča za ekološko pridelavo. Kot se je pokazalo na letošnjem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, dosegajo tudi vina iz ekološko pridelanega grozdja zelo visoko kakovost. Takšna vina so brez dodanega žvepla, zanje pa je značilno, da imajo močan vonj po suhem sadju, intenzivnejšo barvo in večjo vsebnost alkohola kot ostala vina.

V Sloveniji se pridela okoli 100 milijonov litrov vina letno. Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna letna poraba na prebivalca 38,6 litra. Geografsko ima Slovenija tri vinorodne dežele in 14 vinorodnih okolišev.

‹ nazaj