Veliki šmaren - praznik Marijinega vnebovzetja

15.8.2012 | 08:00 | STA/M. K.

Novomeška škofija je maja 2008 razglasila zaplaško cerkev Marijinega vnebovzetja za novo škofijsko romarsko središče. Obnovljeno so blagoslovili maja 2009. (Foto: arhiv, S. M.)

Katoličani danes praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji Marijin praznik. Po cerkvah tako pripravljajo mnoge slovesnosti, še posebej slavnostno bo v številnih Marijinih svetiščih, ki so med Slovenci zelo priljubljena, tudi na Zaplazu pri Trebnjem ter v Novi Štifti na Dolenjskem. Ljubljanski nadškof Anton Stres bo praznično mašo dopoldne vodil v narodnem svetišču na Brezjah.

Veliki šmaren je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.

Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki še posebej priljubljeni. Vsako leto ob velikem šmarnu, ki je tudi dela prost dan, škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.

Tako kot Stres bodo tudi ostali slovenski škofje dopoldne maševali v škofijskih svetiščih - na Ptujski Gori, Sveti Gori, v Petrovčah, Zaplazu (ob 10. uri bo mašo vodil novomeški škof Andrej Glavan) in Turnišču. Kardinal Franc Rode pa bo popoldne ob 16. uri vodil slovesnost v Novi Štifti na Dolenjskem.

Maše in procesije z lučkami so po Sloveniji potekale že na predvečer praznika. Še posebej slovesno je bilo v Strunjanu, kjer letos obeležujejo 500 let, odkar se je Marija prikazala dvema čuvajema vinogradov in jima naročila, naj obnovijo njeno cerkev. Stres je na sinočnji slovesnosti v Strunjanu poudaril, da moramo še bolj skrbeti za to, da se ne bi podirali naša notranja cerkev, naša vera in naša pripadnost Cerkvi.

‹ nazaj