Bodo Dolenjski muzej izrinili "privatni arheologi"?

7.11.2012 | 13:25

Letošnje najdbe in težave z nadaljnjimi izkopavanji sta predstavila arheolog Borut Križ in direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. (Foto: I. Vidmar)

Kdo bo v prihodnje kopal na Kapiteljski njivi? (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Danes dopoldne so v Dolenjskem muzeju predstavili rezultate letošnjih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi in ob tej priložnosti tudi podrobneje pojasnili težave, zaradi katerih so nadaljnja izkopavanja na enem izmed najpomembnejših najdišč iz halštatske dobe v Evropi pod velikim vprašajem.

Kljub omejeni količini denarja so bila tudi letošnja izkopavanja na Kapiteljski njivi uspešna. Vodja izkopavanj arheolog Borut Križ je med letošnjimi najdbami izpostavil grob, ki ga je pokrivala velika ploščata skala, pod katero se je bogato posodje ohranilo skoraj povsem nepoškodovano, v eni posodi pa so našli še lepo ohranjeno kovinsko iglo, petnajstmetrski zidek, na kakršnega do sedaj še niso naleteli in tudi ne morejo ugotoviti, čemu je služil, ter več posod, od katerih je bila ena še posebno dobro izdelana in bogato okrašena.

Letošnja izkopavanja je kot vsako leto s 6.000 evri financirala novomeška občina, drugi del denarja pa je iz lastnega proračuna primaknil Dolenjski muzej sam, medtem ko iz državnega proračuna, ki je zadnja leta za izkopavanja na Kapiteljski njivi prispeval po 40 do 45 tisoč evrov, novomeški arheologi letos niso dobili nič.

Še slabše pa kaže za prihodnja leta, saj ministrstvo daje prednost izkopavanjem, kjer so najdbe fizično ogrožene, na primer zaradi gradnje. To, da so vsi kovinski predmeti na Kapiteljski njivi zaradi intenzivnega kmetovanja v zadnjih letih in kisle zemlje obsojeni na popoln propad v naslednjih desetih do dvajsetih letih, očitno ne šteje.

O zadnjem razpisu za financiranje izkopavanj Dolenjski muzej za razliko od razpisov iz preteklosti sploh ni bil obveščen, pa tudi razpisni pogoji so taki, da z dvema arheologoma in dvema konzervatorjema sploh ne more konkurirati.

Razpis je očitno pisan na kožo zasebnih podjetij, ki so se razbohotila v času gradnje avtoceste in zdaj ostajajo brez dela. Dolenjski muzej s svojo vrhunsko usposobljeno ekipo, ki ima dolgoletne izkušnje in izjemno znanje ter svoje delovno področje pozna najbolje, ostaja brez možnosti, da bi nadaljeval izkopavanja na enem izmed najpomembnejših najdišč v Evropi.

Kot je poudaril direktor Zdenko Picelj, ima muzej slabe izkušnje z izkopavanji, ki jih opravljajo zasebniki, saj se, čeprav zakon določa, da morajo po petih letih vso dokumentacijo o izkopavanjih in najdbe izročiti muzeju, to marsikdaj ne zgodi. Muzej pa pri tem nima niti možnosti nadzora nad izkopavanji.

Več o tem prihodnji četrtek v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

I. V.

Galerija

Komentiraj prispevek