bela krajina

Pomoč Beli krajini prepozno in prepočasi

22.12.2012 | 17:10 | STA

V pokrajini ob Kolpi je življenje vse težje.Posebej v odmaknjenih krajih, kot so npr. vasi v oklici Starega trga v Poljanski dolini. (Foto: M.L.-S.)

Črnomelj, Metlika, Semič - Pomoč Pokolpju, ki jo je vlada obljubila po nizu obiskov vladnih, ministrskih in strankarskih ekip v Beli krajini, po oceni belokranjskih županov prihaja prepozno in prepočasi. Vlada je sicer objavila več razpisov o Pokolpju in napoveduje tudi nove, a to je premalo in mimo danih obljub, pravijo.

Vodstva belokranjskih občin Črnomelj, Metlika in Semič so leta 2009 na vlado naslovila zahtevo po območni razvojni podpori. Sledil je niz obiskov vladnih, ministrskih in strankarskih ekip v Beli krajini ter hkratnih obljub. Vlada je nato objavila več razpisov o Pokolpju.

Od takrat, torej od konca leta 2009 do letošnjega septembra, se je stopnja brezposelnosti po podatkih novomeške območne službe zavoda za zaposlovanje v občini Črnomelj povečala za 5,9 odstotne točke na 19,2 odstotka, v Semiču za 0,9 odstotne točke na 15,5 odstotka in v Metliki za 3,4 odstotne točke na 15,8 odstotka. Za primerjavo - septembra letos je na državni ravni znašala 11,5 odstotka.

Kot je črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič povedala za STA, je visoka stopnja brezposelnosti glavna težava že tako demografsko ogroženega in od glavnih, sodobno urejenih prometnic odmaknjenega območja. Večino morebitnih vlagateljev odvrnejo namreč ravno slaba cestna povezava, slaba energetska oskrba in elektronska informacijska odrezanost, je poudarila.

Bela krajina zato nujno potrebuje cesto tretje razvojne osi, ustrezno preskrbljenost z električno energijo in optično kabelsko omrežje, je dodala črnomaljska županja in nadaljevala, da nekaj pomoči sicer zagotavljajo vsi trije lani objavljeni razpisi o Pokolpju, a so, ker ne upoštevajo bančnih blokad in posledične nedostopnosti posojil za lastne vložke vlagateljev, prezahtevno sestavljeni.

Belokranjske razvojne in infrastrukturne projekte zavirajo tudi dolgi postopki umeščanja v prostor ter prenosa lastništva zemljišč z države na občino, hkrati pa je zaradi neznanega načina financiranja nejasna prihodnost izgradnje ceste tretje razvojne osi, je opozorila.

Dodala je, da je edina svetla točka na področju urejanja črnomaljske infrastrukture nadaljevanje izgradnje tamkajšnje obvoznice. Dela naj bi stekla prihodnje leto, v kratkem pa pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja zanjo, je še povedala Čemas Stjepanovičeva.

S črnomaljsko kolegico se strinja tudi semiška županja Polona Kambič, ki je za STA pojasnila, da kazalniki programa Pokolpje do leta 2016 predvidevajo 400 novih delovnih mest, hkrati pa je predvideni razpisni državni vložek zanje premajhen. "Če bi bilo več razpisnega denarja, bi bilo tudi več delovnih mest," je poudarila.

Hkrati je bilo v programu pomoči Pokolpju predvideno, da naj bi prvi trije razpisi o pomoči Pokolpju za spodbujanje konkurenčnosti in nova delovna mesta prinesli trikrat po štiri milijone evrov, nato v letu 2015 tri milijone evrov in še leta 2016 dva milijona evrov.

"Sedaj pa je ravno obratno," je nadaljevala semiška županja. Prvi razpis je prinesel približno štiri milijone evrov, drugi 700.000 evrov in nato tretji dobra dva milijona evrov. Za prihodnje leto sta napovedana nova dva milijona evrov, vse skupaj pa je premalo in mimo danih obljub, je ocenila Kambičeva.

Ker ne sledijo začrtani dinamiki, po njenem mnenju tudi ne morejo pričakovati odpiranja novih delovnih mest. "Ali bomo v Beli krajini šele v letih 2015 in 2016 dobili razliko obljubljene vsote, tudi ni jasno, predvsem pa bo takrat prepozno. Spodbude potrebujemo sedaj, do leta 2016 lahko že propademo," je menila.

Bela krajina tudi nima kakšnih posebnih gospodarskih potencialov, hkrati pa je zaradi slabe infrastrukture za številne vlagatelje neprivlačna. "Torej nujno in takoj potrebuje pomoč," je dalje opozorila Kambičeva in hkrati med uresničenimi vladnimi obljubami navedla boljšo preskrbljenost z električno energijo, katere projekt že poteka.

"Doslej smo pridobili en megavat elektrike, vse drugo pa naj bi bilo po obljubah ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača izvedeno prihodnje leto," je še povedala semiška županja.

Da do uresničitve določenih obljub prihaja prepočasi, je opozoril tudi metliški župan Darko Zevnik. Poudaril je predvsem zamude pri infrastrukturnih projektih. "Tako se ves čas odmika izgradnja ceste tretje razvojne osi, brez ustreznih infrastrukturnih povezav pa bo Bela krajina ostala, kjer je," je ocenil.

"Edina zadeva, ki jo je vlada uspela izpeljati od leta 2009, je razpis o Pokolpju. Pri tem smo naleteli na posluh, vendar pa z njegovim uresničevanjem prihaja do težav," je menil.

Metliški župan je opozoril predvsem na težave vlagateljev pri zagotavljanju lastnih projektnih deležev in na neusklajenost razpisa z bankami, ki imajo po njegovih besedah povsem drugačne pogoje delovanje, kot jih v razpisu predpisuje država.

"Razpoložljivega kapitala ni, belokranjska brezposelnost pa kljub številnim obljubam še vedno raste. Podjetja se krčijo in zapirajo, ljudje se odseljujejo in iščejo službe drugod, pri tem pa vnovič naletijo na slabo cestno povezavo," je Zevnik še povedal za STA.

‹ nazaj