dolenjska

Čigava bo po novem glasbena šola?

15.1.2014 | 12:45 | J. A.

Trenutno ustanoviteljica le občina Trebnje – Mirna se ji ne bo odpovedala – Novi prostori bi lahko bili v nekdanji upravni stavbi KZ

Nekdanji upravni prostori KZ Trebnje bi v prihodnosti lahko sprejeli glasbeno šolo. (Foto: J. A)

Trebnje - Pred kratkim so občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno sprejele odloke, ki urejajo njihove ustanoviteljske pravice in dolžnosti v večini javnih zavodov (Zdravstveni dom Trebnje, Knjižnica Pavla Golie Trebnje, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje) ter v javnem podjetju Komunala Trebnje. Glasbena šola Trebnje je edini javni zavod, ki deluje na območju vseh štirih občin, a je njegova ustanoviteljica le trebanjska občina, mirnska pa se svojemu deležu po odcepitvi ni odpovedala, kar je zapisano tudi v delitvenem dogovoru iz leta 2011.

»Na osnovi sedanjega odloka Glasbeni šoli Trebnje občine zagotavljajo denar za materialne stroške glede na število udeležencev glasbenega izobraževanja, občina ustanoviteljica (Trebnje) pa še sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, saj so matični prostori v Trebnjem,« je povedala ravnateljica glasbene šole Tatjana Mihelčič Gregorčič.

V lanskem letu je glasbena šola za materialne stroške od občin dobila 32.385 evrov, od tega je trebanjska prispevala 21 tisočakov (od tam prihaja 187 učencev), mirnska 4.837 (34 učencev), Šentrupert 3.557 (25 učencev), Mokronog-Trebelno pa 2.991 (21 učencev). Občina Trebnje je prispevala še 14 tisočakov za investicije, na razpisih za kulturne programe pa je glasbena šola v štirih občinah pridobila 1.987 evrov (v Trebnjem 547, na Mirni 500, prav toliko v Šentrupertu, občina Mokronog-Trebelno ji je v ta namen nakazala 440 evrov).

Občine v času suhih krav zelo racionalno razporejajo denar, tako se je pripetilo, da se je delež za materialne stroške porušil, saj bi po finančnem načrtu morala trebanjska občina glede na število učencev prispevati dobrih 5.600 evrov več, kot jih je, druge tri pa so se držale finančnega načrta. »Finančni načrt je okvir, ki se mora prilagoditi razmeram, in ker smo do zdaj (pravnoformalno) edina ustanoviteljica, se ob vsakokratnem sprejemu proračuna pogovarjamo o obsegu. S strani občine je bil znesek, ki smo ga pogodbeno uskladili (podpisan je tudi s strani ravnateljice in občine), okvir za delovanje. Do danes kljub vsemu ni bilo s strani zavoda tako ali drugače poročano o kakšnih težavah,« je situacijo komentiral trebanjski župan Alojzij Kastelic.

V pripravi nov odlok

Ravnateljica glasbene šole si želi, da bi v vseh štirih občinah našli skupno vizijo glasbenega izobraževanja, in omeni, da je v pripravi nov odlok o ustanovitvi njihovega javnega zavoda. Kakšen bo, še ni povesem jasno, zagotovo je le to, da bosta ustanoviteljici Trebnje in Mirna.

»Glasbeni šoli se ne bomo odrekli, menim, da je prav, da imamo enake pravice kot na področju knjižničarstva,« je povedal mirnski župan Dušan Skerbiš. Šentrupertski župan Rupert Gole v kratkem na to temo načrtuje sestanek s strokovnimi delavci občinske uprave, ravnateljico glasbene šole in predstavniki Občinskega pihalnega orkestra sv. Rupert, saj meni, da so vsi zavezani vzgoji mladih glasbenikov, župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver pa bi pred odločitvijo, ali bodo v ta javni zavod vstopili tudi kot soustanovitelji, rad videl študijo o tem, kaj bi to pomenilo v praksi. »Sodelovanje z glasbeno šolo je kakovostno in na nivoju,« je še dodal Maver.

V stavbo KZ?

Glasbena šola Trebnje je pomemben člen večine javnih prireditev v navedenih občinah, v lanskem šolskem letu je zabeležila kar 51 javnih nastopov in 61 nastopov zunaj šole, njeni učenci redno hodijo na tekmovanja ter revije in tudi gostujejo na drugih glasbenih šolah. V Trebnjem deluje kar na treh lokacijah, zato se je pred leti, ko se je KZ Trebnje preselila v novo zgradbo v Stari trg, oblikovala ideja, da bi bila za to dejavnost primerna stara upravna stavba zadruge.

»Še vedno imamo v mislih nakup prostora od KZ, seveda je odvisno od razmer in proračunskih možnosti, letos se bomo glede na predvideni rebalans proračuna 2014 konkretno odločili o možnostih nakupa prostorov,« je pojasnil trebanjski župan Kastelic.

Članek je iz 2. številke Dolenjskega lista, ki je izšla 9. januarja 2014.

‹ nazaj