Ker ni pločnikov, učence vozijo z avtobusi

10.2.2014 | 08:55

Za osnovnošolce iz Velikega Gabra malo oziroma skoraj nič varnih šolskih poti – Od šole oddaljeni en kilometer, a se z avtobusom vozijo 20 kilometrov - Občina naredila projekt, ki stoji - Slovenske železnice niso seznanjene s težavami

Podvoz pod železnico je slabo pregleden in ozek, vozniki morajo biti tam zelo pozorni, za pešce pa je ta del ceste med najbolj nevarnimi v Velikem Gabru. (Foto: J. A.)

Podvoz pod železnico je slabo pregleden in ozek, vozniki morajo biti tam zelo pozorni, za pešce pa je ta del ceste med najbolj nevarnimi v Velikem Gabru. (Foto: J. A.)

Veliki Gaber - Mnogi učenci nimajo sreče, da bi v šolo hodili po varnih poteh. Tako velja tudi za tiste, ki obiskujejo OŠ Veliki Gaber, saj imajo v tem kraju le nekaj deset metrov pločnika, ki poteka ob cesti mimo šole do vrha hriba. Da je še posebej nevarna hoja ob državni cesti med Medvedjekom in Malim Gabrom, že več let opozarja tamkajšnji občinski svetnik Jože Hribar, nam pa se zdi izjemno nevaren tudi predel, kjer je podvoz pod železniško progo. Čeprav bi si želeli, da bi bilo drugače, trenutno kaže, da bosta obe nevarni točki še nekaj časa ostali v stanju, v kakršnem sta zdaj.

Da gre res za nevarna odseka, je potrdila tudi ravnateljica OŠ Veliki Gaber Barbara Brezigar. »Podvoz pod železniško progo je zelo ozek, poleg tega stoji na ovinku in je zato zelo nepregleden,« je dejala in izpostavila, da je tudi sama cesta v tem delu naselja ozka, zato za pešce ob srečanju dveh vozil zmanjka prostora.

»Cesta preko Medvedjeka proti Malemu Gabru je sicer širša, vendar brez pločnika. Ljudje tam velikokrat ne prilagodijo hitrosti, nekateri dobesedno »priletijo« v Veliki Gaber, kjer pred križiščem proti Biču sicer upočasnijo, če zavijejo, tisti, ki peljejo naravnost, pa ne naredijo niti tega,« ugotavlja ravnateljica, ki je pojasnila, da za učence z Medvedjeka, iz Stranj, Žubine in s Ceste organizirajo avtobusni prevoz, čeprav ti od šole niso oddaljeni več, kot določa zakonodaja.

Ob tem velja omeniti, da na račun tega za pot v šolo porabijo precej časa, saj so vezani na relacijske prevoze in to pomeni, da se denimo nekdo, ki je od šole oddaljen en kilometer, pred prihodom domov vozi skoraj 20 kilometrov po drugih naseljih.

Čeprav sedem učencev na Medvedjek vozi avtobus, je zanje šolska pot še vedno zelo nevarna, saj morajo po izstopu iz avtobusa državno cesto prečkati ravno na delu, kjer je ovinek.

Delna rešitev: stara pešpot

Na OŠ Veliki Gaber se zavedajo, da je gradnja pločnikov draga naložba, je pa ravnateljica Brezigarjeva v pogovoru z nekaterimi krajani izvedela, da je nekoč potekala pešpot iz Velikega Gabra proti Medvedjeku, vendar se je zarasla.

»Če bi jo uredili, bi lahko po njej učenci prišli v šolo prej kot s šolskim avtobusom, poleg tega pa bi bila lepa in varna sprehajalna pot tudi za krajane in zelo dobrodošla za naše vrtčevske otroke, ki se sedaj sprehajajo po nevarnih poteh,« je povedala ravnateljica in omenila, da je s tem seznanila tudi občino.

Projekt je, denarja ni

Na trebanjski občini se zavedajo težav z nevarnimi potmi v Velikem Gabru, je povedal vodja oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo Franci Starbek.

»Občina Trebnje je v letu 2012 izdelala projekt za pločnik ob državni cesti Medvedjek – Mali Gaber, ki je vključeval tudi rekonstrukcijo vozišča in ureditev križišča proti Biču. Predali smo ga direkciji, kjer je šel skozi vse faze, tudi recenzijo,« je pojasnil Starbek in poudaril, da gre v tem primeru za državno cesto in bi občina nosila stroške ureditve pločnika in javne razsvetljave, a ker gre za celostno ureditev, sama občina pač ne sme graditi le tistega, kar bo plačala.

»Realizacija projekta je bila najprej načrtovana v letošnjem letu, a direkcija te ceste nima v letnem planu,« je še dodal.

Direkcija za ceste je z rebalansom letošnjega proračuna izgubila 61 milijonov evrov, zato je morala zaustaviti aktivnosti na več kot 700 investicijskih projektih. »Zaradi tega se bo izvajalo samo dela v sklopu rednega vzdrževanja, kot so krpanje udarnih jam ter čiščenje naprav za odvodnjavanje,« so povedali na direkciji, ko smo jih pred kratkim spraševali o neki drugi državni cesti na Dolenjskem.

Na SŽ problema ne poznajo

Kaj pa je s podvozom? V lanskem letu je trebanjska občina v proračunu namenila nekaj denarja za njegovo projektiranje, a projekt ni bil izveden.

»Ocenjujem, da je rekonstrukcija mostu ekonomsko neupravičena,« je povedal Starbek in omenil, da bi v primeru širitve lokalne ceste morali pri rekonstrukciji podvoza vključiti še Slovenske železnice, ki so odgovorne za železniško progo nad njim.

»Razmišljamo o drugi rešitvi, in sicer da bi postavili aktivno prometno signalizacijo, s čimer bi se povečala varnost na cesti. Gre za to, da senzor zazna, če se z druge strani bliža vozilo, in prižge se znak za nevarnost,« je pojasnil in priznal, da s tem vsekakor ne bi rešili težav pešcev.

Na Slovenskih železnicah so od nas prvič slišali, da imajo v Velikem Gabru kakšne težave zavoljo podvoza.

»Glede težavnega srečevanja cestnih vozil v podvozu oziroma glede varnosti pešcev nismo od lokalne skupnosti prejeli še nobenega dopisa in s problematiko nismo bili seznanjeni,« je povedal Marko Tancar in dodal, da povečanja odprtine mostu, ki je bil zgrajen med letoma 1892 in 1894, ko se je gradilo progo Grosuplje – Novo mesto, oni ne načrtujejo.

Članek je bil objavljen 30. januarja 2014, v 5. št. Dolenjskega lista.

J. A.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava