Gogin teden knjige in tri novosti

14.4.2014 | 22:00

Založba Goga je predstavila letošnje novosti. (Foto: I. V.)

Založba Goga je predstavila letošnje novosti. (Foto: I. V.)

Gogin knjižni sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. (Foto: I. V.)

Gogin knjižni sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. (Foto: I. V.)

Novo mesto - Novomeška založba Goga je danes opoldne predstavila dejavnosti, ki jih je Novomeščanom pripravila za teden knjige in tri nove knjige, ki jih je pred tednom uvrstila na knjižni trg - roman Potaknjenci Maje Gal Štromar, prevod romana Danila Kiša Peščena ura in prevod kratkih fantastičnih zgodb Marcela Ayméja Mož, ki je hodil skozi stene .

Že danes je Gogina knjigarna na Glavnem trgu postavila stojnice in meščanom ponudila knjige s popustom, v sredo ob 20. uri se bo o njegovi knjigi Ali boma ye! z avtorjem Tadejem Golobom pogovarjal Mirko Vorkapić, v četrtek bo predstavitev knjige V imenu očeta, z avtorico Dijano Matković se bo pogovarjal Goran Vojnović, v petek pa bo predstavitev knjige Potaknjenci z avtorico Majo Gal Štromar in moderatorko Carmen L. Oven.

Gogine novosti

V Novem mestu rojena vsestranska umetnica Maja Gal Štromar sebe predstavlja kot igralko, pesnico, pisateljico, pripravnico v kuhanju marmelade in fjordsko drsalko, temu pa lahko dodamo vsaj še poklica dramaturginja in dramska pedagoginja oziroma mentorica mladih igralcev. Svojo prvo pesniško zbirko, izdano že davnega leta 1988, je, zanimivo, poimenovala Goga 66000. Založbe Goga tedaj seveda še ni bilo. Prvi od njenih petih romanov Amigdalino srce je izšel precej kasneje, leta 2003. Njen novi pri založbi Goga izdani roman Potaknjenci je detektivka, a ne klasična. Začne se s policijskim poročilom o posilstvu in brutalnem umoru dekleta. Osumljenca Patrika na sodišču zaslišujejo z vseh strani, o njem pričajo prijatelji, znanci in sorodniki, resnica pa postaja čedalje bolj večplastna, skupek številnih zgodb. Maja bralcu ponuja možnost, da kot pri Agathi Christie tudi sam sodeluje pri reševanju primera, da sklepa na osnovi predstavljenih dejstev in išče pravo resnico.

Posebne pozornosti je nedvomno vreden prevod romana Danila Kiša Peščena ura. Eden najpomembnejših "jugoslovanskih" avtorjev dvajsetega stoletja v romanu v osrednjo vlogo tako kot v že nekaterih prejšnjih delih postavlja svojega očeta, Juda, ki je izginil v drugi svetovni vojni. Zgodba se dogaja v začetku vojne in bralcu odpira pogled v svet srbskih Judov. Roman je igra z resnico in igra z bralcem, ki za trenutek pomisli, da je ujel zgodbo, a jo spet izgublja. Kiš v zgodbo vnaša anekdote in značilen judovski humor in je včasih groteskno realističen — ob branju zasliševanja se bralec zlahka vživi v vlogo zasliševanega in ob zasliševalčevi neizprosnosti in nepopustljivosti trpi skupaj z njim. Peščena ura je zadnji pomemben Kišev roman, ki še ni bil preveden v slovenščino. Prevedla ga je Seta Kop, spremno besedo pa je napisala Svetlana Slapšak, predsednica ljubljanskega srbskega kulturnega centra Danilo Kiš.

Tretja novost je prevod pri nas skoraj spregledanega Marcela Ayméja, enega najpomembnejših francoskih avtorjev dvajsetega stoletja. Zbirka kratkih zgodb Mož, ki je hodil skozi stene je neke vrste 'cukrček' zadnjega Goginega literarnega paketa. Zgodbe so umeščene v konec tridesetih in prvo polovico štiridesetih let dvajsetega stoletja, ko je bila Francija pod nemško okupacijo. Aymé se poigrava s časom, večina zgodb je fantastičnih, Dutilleul ima sposobnost prehajanja skozi stene, škornji, ki si jih želijo dečki, so čudežni in z njimi deček z enim korakom pride na drugi konec sveta, Sabine ima sposobnost podvajanja in ob koncu zgodbe jo je ves svet poln, v okupiranem Parizu nekoristni državljani dobijo časovne nakaznice, s katerimi lahko živijo le določeno število dni v mesecu. Zelo realni in tudi za naš čas zelo aktualni pa so Ayméjevi opisi revščine in krutega razlikovanja na podlagi socialnih razlik.

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava