dolenjska

Ribe v Temenici imajo več možnosti za preživetje

23.7.2014 | 13:00 | M. Žnidaršič

Pri Zakrajškovem mlinu po letih prizadevanj obnovili zapornice in jez — Prvo pobudo dal pododbor Temenica Ribiške družine Novo mesto že leta 2006 — Namesto države ribičem prisluhnila občina Trebnje

Tako je pri Zakrajškovem mlinu zdaj. (Foto: RD Novo mesto)

Zapornice pred začetkom obnove (Foto: RD Novo mesto)

Ponikve - Pri Zakrajškovem mlinu na Ponikvah je od začetka julija pogled na Temenico zelo drugačen, kot je bil še pred dobrim mesecem dni. Ribiška družina Novo mesto oziroma njen pododbor Temenica je namreč po letih prizadevanj izpeljala prvo dejanje za izboljšanje pretoka vode in dviga vodostaja v tej eni najbolj poznanih slovenskih ponikalnic, s čimer so zmanjšali možnost pogina rib.

"Očistili smo strugo in okolico, obnovili dohod do zapornic, obnovili zapornico in betonski nasip, poglobili mlinščico in strugo do zapornice," je zadovoljno našteval podpredsednik novomeške ribiške družine Zoran Leko. Prvo resno pobudo o ureditvi zapornic je pododbor Temenica dal že leta 2006, ko so po nekaj sušnih poletjih razmere v reki postale nevzdržne, prihajalo je do nizkega pretoka vode, manjših poginov, zelo slaba je bila tudi kakovost vode.

»Gospodar in predsednik pododbora sta takrat natančno popisala, kje bi bilo smiselno narediti pragove in katere že obstoječe zapornice obnoviti. Ribiška družina je o stanju reke obvestila pristojne državne institucije, vendar odgovora ni bilo. Leta 2007 je prišlo do prvega večjega pogina rib, pobrali smo jih 350 kilogramov. Glavni razlog je bil znova nizek vodostaj in neustrezna komunalna infrastruktura Trebnjega, ki omogoča mešanje meteornih vod z odplakami, kar pri kratkotrajnih in obilnih padavinah povzroča odtekanje viškov neposredno v reko. Leto kasneje so si točke, kjer bi lahko postavili pragove, prišli ogledat predstavniki okoljskega ministrstva in pri tem je tudi ostalo,« je razložil predsednik pododbora Temenica Bojan Arih.

Ribe so poginile še leta 2009 in 2011. Ribiči so vztrajno opozarjali pristojne državne institucije, vendar se ni zgodilo nič. »Leta 2012 smo se udeležili sestankov, ki jih je organizirala civilna iniciativa za rešitev reke Temenice. Pobude so bile dobre, želje še večje, vsi smo videli problem, stvar pa je obstala na mestu. Tako smo spoznali, da se bomo morali težave lotiti drugače. Lani smo se srečali s trebanjskim županom, ki je problem poznal in se zavedal tudi odgovornosti zaradi neurejene komunalne mreže. Obljubil nam je 10.000 evrov, vendar pod pogojem, da ribiči pripravimo projekt. Dobili smo ustrezna soglasja, dovoljenja, izbrali podizvajalce in stvar je stekla. Z ureditvijo zapornice smo omogočili, da ob nizkem vodostaju lahko umetno dvignemo nivo vode in ob morebitnih izpustih s tem preprečimo hude posledice,« je opisoval. Občina Trebnje je na koncu za ureditev prispevala 7.000 evrov, ribiška družina pa 300 delovnih ur in 200 evrov za impregnacijo brvi.

V prihodnje si želijo, da bi na Temenici na odseku od Ponikev do Prapreč obnovili še dve zapornici in šest do deset pragov. Arih ob tem dodaja, da je to, kar so naredili pri Zakrajškovem mlinu, pravzaprav naloga države in ne ribiške družine in občine, zato to ne bi smelo postati praksa. Novomeška ribiška družina upa, da bodo v nadaljevanju sodelovali s pristojnimi institucijami. »Velik problem Temenice je zaraščenost, še večji gnojenje z gnojevko pa tudi veliki odvzemi na samem izviru za napajanje trebanjskega vodovoda in vzdolž vodotoka. Zakaj? Morda za zalivanje?« je še izpostavil Bojan Arih.

Članek je bil objavljen v 17. julija 2014 v 29 številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj