FOTO: Obnovili Simončičev toplar

27.7.2014 | 12:00

Simončičev toplar (Foto: M. Ž.)

Simončičev toplar (Foto: M. Ž.)

Prenovljeni kozolec so odprli (z leve) direktorica Dežele kozolcev Urša Repše, župan Rupert Gole in generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pirkovič.

Prenovljeni kozolec so odprli (z leve) direktorica Dežele kozolcev Urša Repše, župan Rupert Gole in generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pirkovič.

Lojze Gregorčič, sin tesarskega mojstra Janka Gregorčiča.

Lojze Gregorčič, sin tesarskega mojstra Janka Gregorčiča.

Bistrica pri Šentrupertu - Simončičev toplar na Bistrici pri Šentrupertu, prvi kozolec, ki je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, od sinoči predstavlja prvi na mestu nastanka obnovljeni kozolec v Deželi kozolcev, prvemu muzeju kozolcev na prostem na svetu, in tudi prvi kozolec mreže na mestu ohranjenih lesenih stavb v Mirnski dolini. Občina Šentrupert ga je lani obnovila pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) na njegovi prvotni lokaciji.

Simončičev ali Blažetov toplar, kot mu rečejo domačini, je eden najbolj prepoznavnih kozolcev v Sloveniji, in je bil pravzaprav povod za nastanek omenjenega muzeja na prostem. Sprva naj bi svoje mesto dobil v Deželi kozolcev, vendar je kasneje, kot je v svojem nagovoru na sinočnjem slavnostnem odprtju prenovljenega kozolca povedal domači župan Rupert Gole, med procesom nastajanja muzeja na prostem, v katerega je bila vključena široka strokovna skupina, prišlo do strokovne odločitve, da Simončičev toplar ostane na svojem mestu in se tam tudi obnovi.

Kozolec je po naročilu kmeta Jožeta Simončiča izdelal tesarski mojster Janez Gregorčič, po domače Miklavžinov Janko, iz bližnje Slovenske vasi. Ob tej priložnosti so pod kozolcem pripravili tudi razstavo njegovega orodja, ki jo je popisala kustosinja Dežele kozolcev Alenka Lamovšek. Obnovitvena dela na Simončičevem toplarju je naredil Damjan Bajc, vse skupaj pa je teklo pod budnim očesom mag. Dušana Štepca, konservatorja novomeške območne enote ZVKDS.

Pod toplarjem so sinoči zapeli Vaški pevci iz Šentruperta, za pogostitev pa so poskrbele Šentrupertske šmarnice.

M. Ž.

Galerija

Komentarji (1)

29.7.2014OceniJakob Gale 
Vse lepo in prav, vendar je zaradi potiskanja v ospredje Deželo kozolcev v občini veliko izgubila na pomenu Barbova graščina, zgrajena leta 1768 za potrebe stalnega bivanja veselogorskih duhovnikov in premožnejših romarjev, ki je po ukinitvi romanj leta 1825 prešla v posest družine Barbo, po drugi svetovni vojni pa je bila nacionalizirana. Leta 1974 so v njej uredili etnološko muzejsko zbirko kmečkega orodja ter spominsko ploščo čebelarja Petra Pavla Glavarja. V novejšem sedanjem času je tam tudi stalna muzejska, izredno zanimiva, srednjeveška razstava orožja, opreme, tiska in ročne izdelave papirja, ki jo z velikim zanosom in tudi z lastnimi sredstvi vzdržuje vitez Janez Kamniški, kakor tudi edukativni ogledi za vrtce, osnovne in srednje šole. Vsa čast članom njihovega društva Klati vitez, ki s svojim delom - za katerega niso plačani! - skrbijo za našo dediščino.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava