posavje

Kam gre denar iz jedrske rente?

30.7.2014 | 13:00 | Besedilo in foto: A. K.

Sodelujoči na današnji novinarski konferenci od leve direktor Gen energije Martin Novšak, direktorica Sklada NEK Darija Štraus Trunk, krški župan Miran Stanko, direktor krške nuklearke Stane Rožman in direktor Agencije za radioaktivne odpadke Tomaž Žagar.

Največ denarja za vplačila nadomestil prispeva krška nuklearka. Lani na primer dobre 4,2 milijone evrov.

Krško - Nekaj več kot 8,4 milijone evrov. Toliko je iz naslova nadomestil zaradi omejene rabe prostora "kapnilo" v krški občinski proračun v lanskem letu. Ker je bilo v preteklosti velikokrat slišati očitke o (ne)transparentnosti porabe omenjenega denarja, se je krška občina letos premierno odločila za vpeljavo nove prakse. Letno poročilo s pregledom rabe teh sredstev v letu 2013, ki ga je danes skupaj s predstavniki energetskih družb predstavil krški župan Miran Stanko.

Kot je poudaril Stanko, si v občini že leta prizadevajo, da z naložbami v infrastrukturo in obnovami kulturnih, šolskih in drugih objektov ter sofinanciranjem različnih programov presegajo okvire, ki jih določa slovenska zakonodaja, ter da svojim občankam in občanom s pomočjo teh sredstev omogočijo višjo kvaliteto življenja na različnih področjih življenja.

"20 odstotkov tega nadomestila gre za neposredne transfere posameznikom kar je občinski svet izglasoval ob umeščanju odlagališča v naš prostor. 500 evrov letno tako dobijo prebivalci, ki živijo v krogu 500 metrov od nuklearke, preostanek pa gre za sofinanciranje letovanja otrok, pomoč na domu, subvencioniranje komunalnega prispevka, šole v naravi. Največ, to je približno 1,2 milijona evrov pa gre za pokrivanje razlike v ceni za vrtce," je pojasnil župan.

Preostanek jedrske rente občina nameni za različne projekte. Med večjimi projekti leta 2013, ki so bili sofinancirani iz naslova nadomestil zaradi omejene rabe prostora, so tako izgradnja krške obvoznice, celovita prenova Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in Zatona, projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema, obnova javne razsvetljave, izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij, obnova gradu Rajhenburg in Mencingerjeve hiše in drugi.

Svoj pogled na poročilo so danes podali tudi direktor krške jedrske elektrarne Stane Rožman, direktorica Sklada NEK Darija Štraus Trunk, direktor družbe Gen energija Martin Novšak in direktor Agencije za radioaktivne odpadke Tomaž Žagar.

Več pa v tiskanem Dolenjskem listu

‹ nazaj