Sadjarji letos pričakujejo okoli 68.000 ton pridelka jabolk

27.8.2014 | 17:15

Boštjan Kozole

Boštjan Kozole

V Evrosadu (Foto: arhiv; B. D. G.)

V Evrosadu (Foto: arhiv; B. D. G.)

Gornja Radgona/Krško - nekoliko manj od povprečja, je povedal predsednik sekcije za sadjarstvo pri GZS in direktor krškegaEvrosada Boštjan Kozole. Slovenija, ki je pod okriljem GZS začela kampanjo za povečanje porabe domačih jabolk, neposrednega vpliva ruskega embarga ne čuti. Nekoliko manjši pričakovani letošnji pridelek jabolk je posledica lanske suše, ki ima dolgoročni učinek, je pojasnil Kozole.

Nasprotno pa pričakovanja za celotno EU kažejo na največji letnik jabolk v zadnjih desetih letih. Pridelek naj bi dosegel 11,8 milijona ton jabolk, je v okviru Sadjarskega posveta 2014 na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni povedal Kozole.

K porastu pridelka prispevajo predvsem pridelovalci s Poljske, ki so po Kozoletovih besedah v minulih letih bili deležni posebnih ugodnosti in tudi posebnega statusa pri izvozu v Rusijo. Poleg Poljske rekordno pridelavo jabolk letos pričakujejo sadjarji v Italiji in na Madžarskem, velike pridelke pričakujejo tudi Slovaška, Avstrija in Nemčija. Nižji pridelek bodo verjetno imele Romunija, Litva, Španija, Grčija in Francija.

Med ostalimi okoliškimi državami, kjer se po Kozoletovih besedah vidi "upanje te sezone" v smislu iskanja novih trgov, pa največje upade pridelka med drugim pričakujejo BiH, Srbija in Turčija, slednja kar za četrtino. Prav Turčija se po Kozoletovih besedah pojavlja kot največja država, ki naj bi reševala razmere v Rusiji po uvedbi embarga na uvoz iz članic EU in še drugih delov sveta. Države EU so sicer lani v Rusijo izvozile 790.000 ton jabolk.

Slovenski pridelovalci jabolk po Kozoletovih besedah neposrednega vpliva ruskega embarga na uvoz hrane ne čutijo, saj je izvoz jabolk v Rusijo minimalen. Se pa čuti posreden vpliv na širšem trgu, vendar pa je trenutno še prehitro za ocene, kakšen bo ta vpliv, saj se sezona komaj začenja.

Predvideni so sicer trije sklopi ukrepov. Za prvega je poskrbela že Evropska komisija, ki je za proizvajalce več vrst pridelkov, med drugim jabolk, zagotovila paket ukrepov v vrednosti 125 milijonov evrov, pri čemer pa je Kozole dejal, da glede na pretekle izkušnje obstaja upravičena bojazen, da bo velik del dobila Poljska.

Kot drugi ukrep je omenil, da bodo vse članice EU skušale promovirati potrošnjo, saj v zadnjih letih beležijo upad. Kot tretji ukrep pa je omenil iskanje novih trgov, kajti Rusija bo iskala nova jabolka. Tam, kjer jih bo našla, bo nastala vrzel, predvidevanja opisuje Kozole, a opozarja, da to ni možno čez noč in je treba vztrajati.

Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je v torek v okviru sejma Agra tako stekla vseslovenska promocijska akcija Jejmo slovenska jabolka! Kot je pojasnil Kozole, je akcija nastala spontano in po vzoru podobnih, ki potekajo v drugih evropskih državah. Ob tem poudarja, da v Sloveniji pridelamo dovolj jabolk, ki so dokazano z analizami "ena najboljših na svetu", so cenovno dostopna, hkrati pa lahko prispevajo k zdravju posameznika.

Sadjarji tako načrtujejo širšo akcijo osveščanja tudi v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, je povedal Kozole, ki meni še, da bi morali sadjarji v Sloveniji biti še bolj povezani, da bi izkoriščali potencial pridelave doma in da bi prodajali tam, kjer so določeni pridelki najbolj iskani, ne pa da si s konkuriranjem na istem trgu znižujejo ceno, da rešujejo sami sebe in hkrati s tem uničujejo trg.

STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava