kultura

Za nekoga cekin, za drugega groza

18.9.2014 | 16:00 | I. V.

Beremo s tačkami

Slavka Kristan

O petdesetih letnih pionirske knjižnice so se pogovarjale Jadranka Matič Zupančič, Helena Brulc, Slavka Kristan in Dragica Haramija.

Na prireditvi so se predstavili tudi varovanci novomeškega Varstveno delovnega centra.

Novo mesto - Kdor kot otrok ni obiskal pionirske knjižnice, najbrž, tudi ko bo odrasel, ne bo videl knjižnice od znotraj, je v svojem uvodu na praznovanju petdesetletnice Pinirske knjižnice v Novem mestu zatrdila dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje mladinske književnosti in predsednica društva Bralna značka Slovenije in dodala, da ni res, da danes ljudje manj berejo.

"Vseeno je, na katerem nosilcu je vsebina. Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da ne bo več toliko tiskanih knjig, kot jih je bilo do sedaj. Toliko, kot ljudje berejo danes, niso brali nikoli," je še povedala in dodala, da je mladinska književnost pri nas v dobri kondiciji.

Dolgoletna vodja pionirske knjižnice oziroma kasneje oddelka za mladino Slavka Kristan se je v knjižnici zaposlila leta 1975, ko je pionirsko knjižnico vodila še Roža Fuis, ki je bila tam od začetka. Slavka pravi, da je Roža znala pritegniti otroke ne le s knjigami ampak tudi z družabnimi igrami.Pred začetkom pouka so imeli tedaj v knjižnici tudi tečaje tujih jezikov. Pionirska knjižnica je bila tedaj namenjena otrokom do konca srednje šole. Dijaki so v pionirsko knjižnico prihajali po koncu pouka in tam čakali na avtobus, saj je bila novomeška avtobusna postaja tedaj v neposredni bližini knjižnice, tu so delali domače naloge in brali.

Slavka je leta 1978 začela prirejati ure pravljic, najprej le vsako prvo soboto v mesecu, ki je bila delovna in so bili otroci tedaj sami doma, kmalu pa že tedensko, otrok je bilo pa hitro toliko, da so jih morali razdeliti na mlajšo in starejšo skupino. Leta 1993 se je pionirska knjižnica vključila v projekt Koraki do knjige, Slavka Kristan pa je tedaj začela z Mavrično ribico, s katero so v knjižnici želeli spodbuditi družinsko branje. Otrok je s starši obiskal knjižnico, si sposodil knjigo, ki so mu jo starši doma prebrali, potem pa je prišel zgodbo povedat knjižničarki. Družinsko branje je postalo svojevrsten obred, otroci, ki so povedali določeno število zgodb, pa so na zaključni prireditvi dobili priznanje. Prvo leto je sodelovalo petdeset otrok, ob zaključku pa jih je z Radovednim tačkom zabaval legendarni lutkar nace Simončič, drugo leto jih je obiskala Svetlana Makarovič ... letos je 2. aprila, na rojstni dan slovitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena priznanje Mavrična ribica prejelo več kot petsto otrok.

Ko se je Slavka Kristan upokojila, je vodenje oddelka za mlade prevzela Helena Brulc, ki je na prireditvi ob petdesetletnici pionirske knjižnice predstavila široko paleto dejavnosti, namenjenih otrokom in mladim, od republiških projektov Knjižnično muzejski mega kviz in Rastem s knjigo pa do ustvarjalnih delavnic, ure pravljic za varovance Varstveno delovnega centra, kotička za dislektike, poletnih pustolovcev in branja s tačkami, ko otroci berejo v družbi terapevtskega psa, s katerim se otroci, tudi taki z disleksijo ali avtizmom, počutijo varni in pridobivajo na samozavesti.

Oddelek za mladino danes sodeluje z različnimi inštitucijami, tudi s Posvetovalnico za otroke in starše, ki jo vodi Mateja Petric. "Za nekoga je knjiga cekin, za drugega pa groza in poguba. Pri nas se srečujemo predvsem s slednjimi, s takimi, ki imajo težave z branjem. Ko otrok shodi, ga slikamo in nagradimo, ko mu uspe prebrati prvo stran v knjigi, pa gre to kar nekako neopazno mimo nas. Albert Einstein je nekoč dejal, da če želite, da bodo otroci pametni, jim berite pravljice, če hočete, da bodo še bolj pametni, jim berite še več pravljic, zato je najboljša popotnica za življenje, če starši berejo otrokom v naročju.

‹ nazaj