Zgodba o bevandi in veliki ljubezni malega človeka

26.9.2014 | 11:00

S Tomažem Kosmačem se je na Goginem kavču pogovarjal Aleš Čar. (Foto: I. Vidmar)

S Tomažem Kosmačem se je na Goginem kavču pogovarjal Aleš Čar. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Pri novomeški založbi Goga je pred dnevi izšel roman idrijskega pisatelja Tomaža Kosmača Sabina, velika zgodba o veliki ljubezni malega človeka, boema in velikega ljubitelja bevande.

Sabina je ljubezenski roman, zgodba o pisateljevi življenjski ljubezni, o ženski, ki jo je prvič opazil še v njenih najstniških letih in se mu je zdela, kot bi se angel spustil iz nebes, in je bila angelsko nedosegljiva. A se je nekoč vseeno znašla v njegovi postelji pa za dolga leta izginila in se spet pojavila, z njim popivala ...

Bevanda, Sabina in skrajno skromno samsko življenje brez obveznosti, ki jih prinaša služba, so rdeča nit, ki se vleče skozi Kosmačev zadnji roman in jo prekine le izlet v Bolgarijo. Njegova zgodba je tako grozljivo realistična, da ne more biti izmišljena. Le človek iz mesa in krvi je lahko tako slepo zaljubljen v žensko, ki se tako igra z njim, kot se igra Sabina, ki stalno odhaja od njega in se spet vrača, ki ga sredi koncerta prevara s tonskim mojstrom, ki se hodi k njemu tolažit, ko ji razpada zakon. A ko se končno zgodi, da bi lahko živela skupaj, si Kosmo, kot mu pravijo, premisli in v konfliktu med sanjsko ljubeznijo in svobodo samskega boemskega življenja odloči za zadnje. Čeprav je jasno, da je njuna zgodba končana, se ne more premagati in ji prek facebooka pove, kako jo pogreša, in se ji v dolgem pismu znova izpove. Odgovora ne dobi, Sabina ga ni izbrisala le iz svojega srca, ampak tudi s facebooka.

Tako kot v knjigi Tomaž Kosmač brez zadržkov o svoji in Sabinini zgodbi govori tudi, ko v Gogini kavarnici kramlja z Alešem Čarom. Govori počasi in nobena beseda ni odveč, tako kot v njegovih romanih ne. In mirno pove, da sta s Sabino spet skupaj, no ja, ne čisto, ampak da ga je, ko je slišala, da je o njej napisal knjigo, spet poiskala, da jo bere in da ... Zgodba o Sabini se tako sama piše naprej in čaka na nadaljevanje.

Kosmačeva zgodba je nenavadna, kot je nenavadna njegova ljubezen. Odraščal je v Mokraški vasi med Idrijo in Spodnjo Idrijo, končal srednjo ekonomsko šolo in izpustil maturo, delal nekaj časa v podjetju Varnost in temu času posvetil istoimenski roman, potem pa brezposelnost vzel za svoj slog življenja. Pisateljsko pot je zastavil s kratkimi zgodbami, ki jih je v drugi polovici osemdesetih let objavljal v Mladini, temu pa so sledile objave v literarnih revijah, kot so Apokalipsa, Dialogi, Fontana, Mentor, Nova revija, Primorska srečanja, Sodobnost in Srp. Prvo zbirko kratkih zgodb je poimenoval Driska, eno od njih Punk is dead, poleg Sabine je napisal še dva romana, po njegovi kratki zgodbi Zapor je Gorazd Trušnovec napisal scenarij za kratek film Vikend paket, ki ga je režiral Boris Palčič. V letih 2009 in 2010 je bil Tomaž Kosmač nominiran za nagrado fabula. V Idriji uživa velik ugled predvsem med mladino, zelo je cenjen tudi med glasbeniki tamkajšnjih pank skupin, ki so ga prišli bodrit tudi v Novo mesto na predstavitev romana Sabina.

I. V.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava