Poplave porušile biološko ravnotežje v kostanjeviških vodah

12.10.2014 | 12:30

Foto: arhiv

Foto: arhiv

Kostanjevica na Krki - Nedavna katastrofalna povodenj, ki je prizadela območja Dolenjske pri Kostanjevici na Krki, dele Posavja in Pomurja, je povzročila poleg velike gmotne škode samim prebivalcem omenjenih regij tudi veliko škodo na ribjem življu, opozarjajo v Ribiški zvezi Slovenije. Tako so med drugim na območju Ribiške družine Kostanjevica na Krki zaradi visokih vod in zemeljskih plazov v potokih Lačni potok, Sušica, Studena in Obrh skoraj popolnoma uničeni vložki avtohtone potočne postrvi v zadnjih dvajsetih letih. Poleg tega je visoka voda v Studeno iz višje ležeče ribogojnice odplaknila tujerodne arktične ali severne zlatovčice, kar je dodaten udarec biološkemu ravnotežju v kostanjeviških vodah. Ribiška družina bo morala pred vložkom novih mladic potočne postrvi (ocenjena vrednost nakupa znaša skoraj 10.000 evrov) temeljito prečesati omenjeni potok in izloviti tujerodne zlatovčice. Poleg vseh težav z gojitvenimi potoki je bil poškodovan tudi ribnik Karlče zaradi zemeljskega plazu in nevarnosti porušitve nasipa. Za povrnitev v prvotno stanje bodo potrebna obsežna in draga sanacijska dela. Ocenjeni strošek letošnje vodne ujme tako za kostanjeviške ribiče znaša skoraj 30.000 evrov, kar presega celotni letni proračun RD Kostanjevica.

V Ribiški zvezi opozarjajo, da je na pleča ribičev ponovno naloženo veliko breme in kot že tolikokrat doslej se bodo tudi tokrat z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom trudili popraviti škodo na ribjem življu. Upajo in pozivajo pa, da bo država kot lastnica vseh vodotokov ribičem le priskočila na pomoč in ustrezno zmanjšala vrednosti letnih koncesijskih dajatev za prizadete ribiške družine.

V Ribiški zvezi Slovenije še pišejo: ''Ob nedavnih poplavah postaja jasno, da se v Sloveniji vreme spreminja in da postajajo velike poplave pogostejše, njihove materialne posledice pa vsakič večje. Ribiči smo kot vsakodnevni redni spremljevalci dogajanja v vodotokih in ob brežinah pristojne ministre in državne uradnike že večkrat opozarjali na potrebo po bolj premišljenem prostorskem načrtovanju in zagotavljanju poplavne varnosti. Ob tem želimo jasno povedati, da se ne strinjamo z dosedanjo prakso sanacij vodotokov in poplavnih območij, ki za rešitev težav ponuja le kanaliziranje vodotokov, ustvarjanje golosekov na brežinah in oblaganje le-teh s kamenjem.''

M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava