posavje

Dobro pripravljeni na možnost nesreče v krški nuklearki

20.10.2014 | 20:45 | STA, M. M.

NEK (Foto: A.K., arhiv DL)

Brežice - Evropska unija nima direktiv, kako ravnati v primeru jedrske nesreče, pač pa so znane le njene smernice in merila. Slovenija je na tovrstno nesrečo dobro pripravljena, pripravljenost pa je vedno možno še izboljšati, je na današnjem posvetu na omenjeno temo v Brežicah ocenil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Stritar je še povedal, da ima Slovenija postavljen sistem, kako ravnati v navedenem primeru. Določen je tudi protokol in ve se, kakšne so naloge nuklearke in kaj mora kdo storiti.

V Ljubljani sta za primer nesreče v krški nuklearki pripravljena državni center za ukrepanje in poveljstvo civilne zaščite, ki v navedenem primeru prevzame poveljstvo nad vsemi silami, hkrati pa na regijski ravni delujejo izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ki začnejo v primeru nesreče izvajati potrebne ukrepe, je pojasnil.

Delovanje sistema redno preverjajo, eno takšnih vaj oz. dvodnevno državno vajo ob morebitni jedrski nesreči pa bodo izvedli 26. in 27. novembra.

Evropske države so se sicer doslej za primer jedrske nesreče pripravljale vsaka po svoje, pristojne službe pa se zadnja tri leta okrepljeno ukvarjajo z njihovo uskladitvijo. Več strokovnih skupin po Evropi namreč pripravlja skupne podlage in smernice oz. pristope, s katerimi bi dosegli približno enake odzive.

Države glede tovrstnega sodelovanja še niso usklajene, je še povedal Stritar. Podobno je tudi v primeru Slovenije in Hrvaške, kar je potrdil poveljnik Civilne zaščite (CZ) Slovenije Srečko Šestan.

Kot je dejal, ima Slovenija s hrvaško stranjo sklenjen dvostranski sporazum, ustanovili pa so tudi komisijo, ki naj bi uskladila načrtovane rešitve. Žal pa Hrvati doslej še niso izdelali svojega državnega načrta za primer nesreče v Krškem, je dejal.

Sicer pa slovenska civilna zaščita s hrvaško upravo za zaščito in reševanje dobro sodeluje, je še povedal Šestan, ki v primeru sodelovanja s Hrvati ne pričakuje večjih težav. Glede slovenske pripravljenosti se strinja s Stritarjem, je še dodal.

Na posvetu so predstavili tudi zaključke, ugotovitve in priporočila študije o spoznavnih in zaznavnih vidikih jedrske nesreče, ki so jo lani pripravili na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Po besedah profesorja Marka Poliča je študija pokazala, da ljudje o ravnanju v primeru jedrske nesreče vedo premalo, obveščanje in osveščanje pa bi morala biti stalna in ne zgolj občasna. Študija je tudi opozorila, da ponekod prihaja do organizacijskih kratkih stikov oz. da eni dejavnosti ne sledi vedno nujna druga, ki bi ukrep logično dokončala, je še pristavil.

Posvet, ki so se ga udeležili predstavniki različnih področij iz Slovenije in Hrvaške ter predstavniki krške nuklearke, bodo končali z okroglo mizo na omenjeno temo.

Posvet in okroglo mizo je pripravil ljubljanski Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Kot je povedala njegova direktorica Nadja Železnik, pa je bil njegov namen predstavitev informacije o dejavnosti na področju izboljšanja pripravljenosti in ukrepanja v primeru večji jedrskih nesreč v EU.

Pregledali so tudi stanje pripravljenosti in ukrepov v primeru večje jedrske nesreče v Krškem na različnih ravneh, s posvetom pa so tudi želeli okrepiti zaupanje in sodelovanje med vsemi vpletenimi ter določiti morebitne potrebne izboljšave ukrepov.

Kot cilj dogodka je Železnikova navedla krepitev zmogljivosti za zmanjšanje vplivov in negativnih posledic morebitne večje jedrske nesreče v krški nuklearki za prizadete prebivalce in okolje.

‹ nazaj