novice splošno

Hrvaška načrtuje izgradnjo lastnega jedrskega odlagališča

17.11.2014 | 07:40 | STA

Tako naj bi izgledalo bodoče odlagališče NSRAO v Vrbini. (Foto: ARAO, arhiv DL)

Tako naj bi izgledalo bodoče odlagališče NSRAO v Vrbini. (Foto: ARAO, arhiv DL)

Zagreb - Hrvaški sabor je sredi oktobra sprejel strategijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke, ki predvideva izgradnjo lastnega odlagališča. Na ministrstvu za gospodarstvo v Zagrebu so za STA potrdili ocene, da bo hrvaško odlagališče cenejše kot skupno s Slovenijo. Ceno in lokacijo bodo objavili prihodnje leto.

V Zagrebu načrtujejo, da bodo v dveh letih po sprejetju strategije pripravili program raziskav, razvoja in izgradnje dolgoročnega skladišča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), ki naj bi ga potem uresničili v desetih letih.

Ideja o odlagališču ni nova, ker imajo tudi na Hrvaškem nezanemarljive količine različnih medicinskih radioaktivnih odpadkov ter nevarnih snovi iz termoelektrarne Plomin v hrvaški Istri ali tovarn v Splitu in Kutini. Obstoječa skladišča so neustrezna in je potrebna dolgoročna rešitev.

Obenem pa pričakujejo, da bodo z namenskim vlaganjem denarja na Hrvaškem močno podprli domačo industrijo in razvoj lokalne skupnosti, v kateri naj bi izgradili odlagališče.

Izbiro lokacije odlagališča so ustavili leta 1999, ko so z državno strategijo prostorne ureditve določili, da je treba iskanje nadaljevati v partnerskem odnosu z lokalno skupnostjo. Trenutno ni videti lokalne skupnosti na Hrvaškem, ki bi na svojem ozemlju dovolila izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov.

"Lokacijo bomo določili v prvi polovice leta 2015, ko bo končan program izvajanja strategije skladiščenja, za katerega bomo ob sodelovanju javnosti ocenili vpliv na okolje," so napovedali za STA na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo.

Natančne cene odlagališča ne morejo podati, dokler ne bodo končali programa izgradnje. Na osnovi primerjav s podobnimi projekti v EU pa so ugotovili, da bo hrvaško odlagališče cenejše kot odlagališče, ki ga namerava v Vrbini pri Krškem zgraditi Slovenija.

V Zagrebu niso prepričani, da bo lokacija slovenskega odlagališča okoli 20 kilometrov od meje bolj varna različica, kot da bi izgradili lastno odlagališče v slabo naseljenih območjih Hrvaške.

Poleg varnostnih razlogov obravnavajo tudi finančne. Izračunali so, da bosta državi do leta 2023 v skladih za razgradnjo Neka nabrali okoli 860 milijonov evrov. Za razgradnjo bo potrebnih 630 milijonov evrov, preostalih 250 milijonov evrov pa naj ne bi zadostovalo za skladiščenje radioaktivnih odpadkov.

"Samo s podaljšanjem življenjske dobe Neka ali z močnim zvišanjem vplačila v sklada za razgradnjo bo možno pridobiti dovolj denarja za razgradnjo nuklearke in skladiščenje odpadkov," so ocenili.

Državi sta se kot partnerici v Neku obvezali, da bosta poskrbeli za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Če ne bo dogovora o skupnem odlagališču, bo vsaka država morala priti do lastne rešitve.

Na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo so dejali, da se niso še dokončno odločili, ali se bodo vendarle pridružili izgradnji odlagališča v Sloveniji. "Odločitev bomo kmalu sprejeli na podlagi strokovnih analiz. Odločitev bo lahko tudi tema seje meddržavne komisije za Nek," so odgovorili. Komisija se ni sestala od leta 2010, prihodnjo sejo pa bi morala sklicati hrvaška stran.

"Hrvaška je pripravljena sklicati sejo meddržavne komisije, kar je odvisno od dogovora s slovensko stranjo, saj je za sklic seje potrebno soglasje obeh," so odgovorili na vprašanje, kdaj bodo sklicali sejo komisije.

Direktor družbe Gen energija, ki upravlja s slovensko polovico Neka, Martin Novšak je pred kratkim za slovenske medije izjavil, da kljub vsemu še vedno verjame v skupni projekt.

Neuradno naj bi Zagreb Sloveniji očital, da je pripravo izgradnje odlagališča pri Krškem začela brez posvetovanj s hrvaško stranjo, ki naj ne bi dobila uradnega slovenskega povabila za pridružitev k projektu.

Ovira naj bi bila med drugim višina nadomestil posavskim občinam, ki močno vpliva na ceno odlagališča. Hrvaški premier Zoran Milanović je pred časom tudi ocenil, da bo hrvaško odlagališč "nekajkrat cenejše".

"Polovica celotnih stroškov izgradnje, ravnanja z odpadki in zapiranja skupnega odlagališča ne bi smela biti večja od celotne cene enega odlagališča," menijo na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, čeprav se obe strani zavedata, da bo izgradnja dveh odlagališč v končni fazi verjetno dražja kot izgradnja skupnega odlagališča.

Stroški razgradnje Neka ter skladiščenja radioaktivnih odpadkov bodo vplivali tudi na konkurenčnost električne energije, ki je odjemalcem ponujajo iz te elektrarne, so še opozorili na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava