Med najbolj nevarnimi tudi cesta Novo mesto - Metlika

27.11.2014 | 16:05

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Ljubljana - Skoraj 60 odstotkov slovenskih glavnih in regionalnih cest je v projektu ocenjevanja cest ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama, ki sta najslabši oceni na petstopenjski lestvici. Najbolje so ocenjene avtoceste, dve tretjini oziroma 700 kilometrov teh cest sta dobili tri zvezdice. Sodelujoči v projektu za izboljšanje stanja želijo sodelovanje države.

Projekt, poimenovan SENSoR, je evropsko financiran projekt ocenjevanja cest glede na njihovo stanje in stanje infrastrukture ob cesti ter glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč, ki ju ocenjuje s podeljevanjem zvezdic. Tako kot pri podeljevanju zvezdic, se tudi pri ocenjevanju stopnje tveganja uporablja petstopenjsko lestvico; od nizke stopnje tveganja do visoke. V projekt je vključenih 12 držav južne in vzhodne Evrope, Slovenijo zastopa Avto-moto zveza Slovenije (AMZS).

Slovenija je sicer zasedla prvo mesto med udeleženkami, a to po besedah sekretarja komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS Jureta Kostanjška ni dovolj. Stanje cest in tudi vozni park v tem delu Evrope se namreč razlikuje od zahoda, na evropski lestvici umrlih na cestah na 100.000 prebivalcev je Slovenija s 6,2 umrlimi nekje v sredini.

V okviru projekta se je v dveh letih posnelo in ovrednotilo več tisoč kilometrov Slovenskih cest. Pri ocenjevanju stopnje tveganja so pod drobnogled vzeli 608 kilometrov avtocest, 808 kilometrov glavnih cest in 5116 kilometrov regionalnih cest.

Analiza kaže, da je med letoma 2010 in 2012 na avtocestah in hitrih cestah umrlo sedem ljudi na milijardo prevoženih kilometrov, na glavnih cestah 50 ljudi, na regionalnih pa že 73.

V dejavnike tveganja poleg stanja cest spadajo še kultura voznikov in stanje vozil. Zato se je na nekaterih odsekih, denimo med Postojno in Ilirsko Bistrico, stopnja tveganja v zadnjih letih znižala, zasluge za to v AMZS pripisujejo predvsem številnim preventivnim akcijam.

Skupno je z visoko stopnjo tveganja ocenjenih 13,5 odstotka cest, s srednje-visoko 11,7, s srednjo 20,4, z nizko-srednjo 19,2, z nizko pa 35,2, večinoma avtocest.

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Skoraj dvema tretjinama glavnih in regionalnih cest najslabše ocene

Tudi pri podeljevanju zvezdic, kjer se ocenjuje le stanje cest, so jo najbolje odnesle avtoceste. Skoraj 30 odstotkov glavnih in regionalnih cest ima le po eno zvezdico. Pet zvezdic je od 3180 pregledanih kilometrov dobilo 19,7 kilometra avtocest ter 2,7 kilometra hitrih cest. Med glavnimi in regionalnimi cestami pet zvezdic ni podeljenih. Kostajnšek je ob tem omenil nekaj najbolj nevarnih cest in mednje uvrstil cesto Tolmin-Logatec, Velenje-Slovenj Gradec, Novo mesto-Metlika in Kozina-Starod.

Najpogostejši tipi prometnih nesreč so v Sloveniji sicer čelna trčenja, bočna trčenja v križiščih in na priključkih, zdrsi vozil s ceste in nesreče s pešci in kolesarji.

Na AMZS so za izboljšanje stanja cest pripravili nabor ukrepov, med drugim postavitev varnostne ograje in odstranitev ali zaščita ovir, širitev voznih pasov ter postavitev ropotnih črt. Z 8,5-milijonskih vložkom letno bi v 20 letih lahko preprečili 4800 mrtvih in hudo poškodovanih, meni Kostanjšek.

Generalni sekretar AMZS Robert Štaba je opozoril, da si državljani lahko izberejo dobro avtošolo, dober center varne vožnje in varno vozilo. Vprašanje pa je, ali si lahko izberejo cesto. Omenil je primer Nizozemske, kjer je predsednik vlade sam napovedal, da se bodo ljudje do leta 2020 vozili na cestah z minimalno tremi zvezdicami.

Da pa imamo v Sloveniji take ceste, kot jih imamo, so po besedah Štabe krivi politiki, ki niso postavili pogojev, meril in ciljev, kakšne ceste bomo imeli. Sam ne vidi razloga, zakaj parlament in vlada ne bi sprejela nacionalnega programa za vzdrževanje in obnovo cest, ga objavila in sporočila prioritete, način, načrt in cilj. V državi si namreč želijo partnerja, le tako se bo lahko ta problematika rešila, je prepričan.

STA, M. M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava