gospodarstvo

Med zagovorniki privatizacije tudi Igor Akrapovič

20.1.2015 | 14:05 |  M. M.

Igor Akrapovič (Foto: G. S., arhiv DL)

Igor Akrapovič (Foto: G. S., arhiv DL)

Ivančna Gorica, Črnomelj - Mnenja o prodaji podjetij v državni lasti, so deljena. Med zagovorniki privatizacije in podporniki tovrstne peticije pa je tudi uspešen dolenjski gospodarstvenik Igor Akrapovič, ki je proizvodnjo svojega podjetja za izpušne sisteme iz Ivančne Gorice preselil v prostore nekdanjega Danfossa v Črnomlju. Kot so zapisali na spletni strani Za privatizacijo, kjer naj bi zbrali že okoli šest tisoč podpisov podpore, je po Akrapovičevem prepričanju stanje gospodarstva »bolno«, davkoplačevalci pa plačujemo grehe t.i. tajkunov oz. »njihove nesposobnosti ter pohlepa, uničenih podjetij ter izgubljenih delovnih mest.« Njegovo mnenje v celoti objavljamo spodaj:

Zakaj je privatizacija »Mabendazol« za našo državo.

Za začetek bi opisal stanje bolnika, katerega pljuča-gospodarstvo duši državna birokracija, njegove bronhije stiskajo preobremenjene plače najproduktivnejših kadrov ter nefleksibilna delovna zakonodaja, za nameček pa mu razraščajoči se, a obenem okosteneli javni sektor nalaga čedalje večje obremenitve.

Telo je gostitelj, ki ga množica notranjih ter zunanjih zajedalcev izčrpuje do skrajne meje preživetja. Le-ti nimajo niti najmanjšega interesa za ozdravitev ter očiščenje tega vegetirajočega telesa. Kot vemo, je zdravljenje opisanih bolezni zahtevno, kajti prav vsem je lastno, da se složno borijo za preživetje na izjemno diverzificirane ter neprijetne načine, ki v samem začetku zdravljenja močno negativno vplivajo na gostitelja.

In res, po zaužitju prvega odmerka zdravila se pojavijo znameniti tako imenovani nacionalni- interesniki. Med njimi so tudi osebe, ki so tvorno sodelovale pri tako imenovani privatizacijski TAJKUNIZACIJI Slovenije, katere so zagovarjale nujnost domačih, z višav posvečenih posameznikov, ki so jim bili dodeljeni popolnoma nezavarovani in večinoma do danes nepovrnjeni krediti. Zaradi njihove nesposobnosti ter pohlepa, uničenih podjetij ter izgubljenih delovnih mest, nosimo breme plačila tega eksperimenta slovenski davkoplačevalci.

Odprimo Slovenijo, ki ima poleg geostrateških tudi izjemne človeške potenciale predvsem v sposobnih ter izobraženih ljudeh, doma in v tujini.

Odločamo se med status quo-jem bolnika južne Evrope ali nasprotno pridružitvi propulzivnemu, dinamičnemu srcu razvoja, kamor zgodovinsko in geografsko tudi pripadamo.

‹ nazaj

Komentarji (26)

20.1.2015 3 (5) (2)OceniAnton 
Tako se govori.Privatizirat je treba.
20.1.2015 1 (2) (1)Ocenixy 
Če bi bilo poštenje na tem svetu bi bilo lahko vse v državni lasti in bi imeli vsi enako korist (sorazmerno). Svet takšen kakršen pač je, strmi k tem kdo bo imel več pa čim manj pošteno delal!!!!!!!!!!!!!!!
20.1.2015 1 (1) (0)Ocenidelavec 
Peščica ljudi na svetu ima v rokah celotno gospodarstvo sveta. Ostanejo revni delavci kateri se morajo preživljati z minimalnemi plačami. Privilegij je imeti službo tega se delavci zavedamo, kajti moramo si zaslužiti penzijo. a kakšne bodo ne upamo izračunat ker imamo minimalne plače pa bi izgubili voljo do dela. Bolj nas boste jeb.li več nas bo.
20.1.2015 1 (1) (0)Ocenijoc 
replika na post "delavca" - Ne glede na to, da ima domnevno 1% prebivalstva 80% svetovnega bogastva ti lahko zatrdim, da le-tega ne bo nihče vzel s seboj. Parola, tovarne delavcem" je živela dokler "delavci" niso prodali lastnih tovarn in kmetje lastnih zadrug.
20.1.2015–1 (1) (2)OceniJanez 
Bravo Peterle
21.1.2015 10 (10) (0)Ocenitajkun menciger 
Mencinger je bil avtor tajkunske zakonodaje in 88 milijardnega ropa kučanovih tajkunov. S tovarišem križaničem je stajkuniziral celo Ekonomski inštitut pravne fakultete. Temu mafijska vlada plačuje milijone davkoplačevalskega denarja. Da potem tovariš Mencinger na nacionalnih medijih pere možgane o zunanjih sovražnikih.
21.1.2015 7 (8) (1)OceniMramor in Križanić 
TAKO MINISTER MRAMOR IN OSTALA KUČANOVA ZDRUŽBA PERE NAROPAN DENAR V TUJINI!: "TOREK 02.12.2014, 10:48, osveženo: 12:15 NATISNI PISAVA Križanič in Mramor vlagala prihranke v davčne oaze, čeprav se borita proti njim Avtor: Barbara Oprčkal Čeprav se borita proti davčnim oazam, sta tudi finančni minister Dušan Mramor in poslanec SD Franc Križanič med vlagatelji v luksemburški sklad tveganega kapitala P&S East Growth. Ocena 4 Facebook 276 Twitter 29 Komentarji 78 E-pošta Franc Križanič in Dušan Mramor davčnim oazam javno nasprotujeta. Nekdanji finančni minister in zdajšnji poslanec stranke SD Franc Križanič je znan kot eden največjih nasprotnikov davčnih oaz, a je tudi sam vanje vlagal denar, saj je od leta 2007 solastnik investicijske družbe Demifin, katere edina naložba so delnice zaprtega sklada tveganega kapitala P&S East Growth, v Dnevniku poročata Primož Cirman in Vesna Vuković. Se bo tveganje obrestovalo? Kot je za Dnevnik povedal Križanič, se je za naložbo odločil, ker so obresti v Sloveniji padle. Dodal je, da je Dean Mikolič, ki vodi družbo Demifin, njegov dolgoletni prijatelj. "Ko je ustanavljal sklad tveganega kapitala, sem se pridružil, kot vlagatelj," je pojasnil. Dnevnik je sicer že poročal, da bo šel P&S East Growth prihodnje leto v likvidacijo. Da gre za sklad tveganega kapitala, ki ne prinese zgolj visokih dobičkov, ampak tudi možnost izgub, je pred dnevi opozoril tudi Mikolič. Koliko vloženih prihrankov bo Križaniču ostalo po likvidaciji, sicer še ni znano. Križanič: Ob vstopu v sklad nisem bil pozoren na sedež sklada, temveč na trg Križanič je v odzivu zapisal, da je na začetku leta 2007 v sklad tveganega kapitala Demifin vložil 20.850 evrov prihrankov. "V tem obdobju smo spremenili način vlaganja družinskih prihrankov tako, da jih nismo več vezali v banke, ampak smo jih spravili v različne sklade. Naložba v Demifin je bila del teh prihrankov," navaja Križanič. Sklad Demifin je bil ustanovljen za vlaganje v rastoč trg vzhodnega Balkana (Bolgarija, Romunija) in v perspektivne panoge (farmacija, informatika, telemarketing …), pojasnjuje Križanič in dodaja, da je Mikolič "izkušen menedžer in tveganje je bilo sprejemljivo. Po predvidevanjih je imel sklad življenjsko dobo štirih let, zaradi krize pa je bila ta doba podaljšana do leta 2015". "V obdobju vstopa v sklad nisem bil pozoren na sedež sklada, temveč na trg, kamor bo sklad vlagal, in seveda sem pričakoval, da se bodo morebitni dohodki stekali v Slovenijo. Tu bi tudi plačal dohodnino na te dohodke. Po lansiranju domnevne afere sem se pri Mikoliču danes pozanimal, zakaj je sklad registriran v Luksemburgu. Seznanil me je s tem, da je pričakoval sovlagatelje iz tujine, za katere je mesto registracije sklada pomembno," še navaja Križanič. Mramor ne skriva V isti sklad je del svojih prihrankov vložil tudi zdajšnji minister za finance Dušan Mramor, ki se prav tako želi boriti proti davčnim oazam. Vlada je namreč pred dnevi ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo ukrepov za učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov države v povezavi s prenašanjem finančnega premoženja v tujino in njegovim prikrivanjem. Mramor svojega vložka sicer ne skriva, saj je to razkril tudi Komisiji za preprečevanje korupcije, a se ob tem odpira vprašanje navzkrižja interesov. Z ministrstva za finance so danes sporočili, da ni minister Mramor nikoli poslovno sodeloval z Mikoličem in njegovim podjetjem P & S Capital oz. P & S Consulting in ni imel nobene funkcije v P & S East Growth. V vseh svojih dosedanjih poročilih protikorupcijski komisiji je navedel, da je v sklad P & S East Growth vložil del svojih prihrankov. Ministrstvo ob tem navaja, da so dohodki iz naslova investicijskih skladov v Luksemburgu po načelu svetovnega dohodka obdavčeni v Sloveniji, "kar je bil ukrep, ki ga je Mramor uvedel v prvem mandatu". STA
21.1.2015 5 (5) (0)Ocenitajkun menciger 
Tako je tovariš Mencinger, ki se BORI PROTI PRIVATIZACIJI STAJKUNIZIRAL CELO PRAVNO FAKULTETO! Tovariš mencinger je s tovarišem križaničem večinski lastnik Med največjimi lastniki EIPF so sicer Veljko Bole (30,6 odstotka), Mencinger (19,4 odstotka) in Franc Križanič (13,9 odstotka).
21.1.2015 5 (5) (0)Ocenicerar, kresalka, zala 
MIRO CERAR JE S KRESALKO IN OSTALO NAVEZO SPRIVATIZIRAL CELO SODSTVO. Kučanova sodna veja: "PETEK 18.01.2013, 13:00 Med tednom sodniki, konec tedna mediatorji, je to združljivo? Z Evropskim centrom za reševanje sporov (ECDR), ustanoviteljica tega je Katarina Kresal, kot mediatorji sodeluje približno desetnija aktivnih sodnikov. Za katere sodnike gre, v ECDR-u ne razkrijejo.… Zalar je po pisanju Financ tudi opozoril, da je svet za etična vprašanja pri ECDR-ju, v katerem sta ob vrhovnem sodniku Balažicu še profesor Miro Cerar in odvetnik Andrej Razdrih, oblikoval posebno mnenje o združljivosti dela aktivnih sodnikov za ECDR, v katerem je ugotovil, da za delo ni zakonskih ovir, pri tem pa morajo biti izpolnjene določene zahteve, kot so opravljene redne sodniške dolžnosti, in to ne v minimalnem, temveč zaželeno celo v nadpovprečnem obsegu.
21.1.2015 5 (5) (0)Oceniforum 21 
Kučanov tajkun mencinger se zavzema, da bi poleg naropanih 88 milijard kučanovi tajkuni imeli V DRŽAVNIH PODJETJIH ŠE NAPREJ PRIVATNI BANKOMAT! : "Finance 116/2008). V Kučanovem forumu so zbrani številni tajkuni, ki so izvedli ali sodelovali pri izvedbi najbolj znanih menedžerskih prevzemov podjetij: Jože Mermal (BTC ), Bine Kordež (Merkur ), Herman Rigelnik (ACH , nekdanji Autocommerce), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Edvard Svetlik (Hidria ), Tatjana Fink (Trimo ), Romana Pajenk (Medaljon, Probanka ). Član Foruma 21 je tudi Zoran Janković in Janko Kosmina, ki je bil po Bavčarjevem prihodu v Istrabenz [ITBG 9,33 +16,62%]leta 2002 vseskozi prvi nadzornik holdinga in je bedel nad vsemi pomembnimi odločitvami tajkuna Bavčarja. Poudariti je treba tudi pomembnega forumovca Toneta Turnška, ki je bil do leta 2005 glavni tvorec pijačarsko-medijsko-finančnega holdinga Pivovarne Laško [PILR 39,93 -0,18%]. Tehnično izvedbo ključnih prevzemov okoli lastniškega imperija tajkuna Boška Šrota je v zadnjih dveh letih izvedla Probanka, ki jo vodi forumovka Pajenkova, njen prvi nadzornik pa je forumovec Glaser (glej Vse poti vodijo k Milanu Kučanu

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava