mladi dopisnik

Poljanske lisičice gredo v svet

22.1.2015 | 13:50 | Renata Butala

Stari trg ob Kolpi, Ljubljana - Sodelovanje med Baričevo hišo iz Prelesja in Osnovno šolo Valentina Vodnika iz Ljubljane je že staro. Začelo se je s pisanicami, pa delavnicami buč…

Lansko leto so otroci iz Starega trga ob Kolpi prvič obiskali otroke v Ljubljani. Osnovna naloga tega srečanja je odigrati igrico v domačem narečju po literarni predlogi in potem nastopiti. Iz tega nastane lepa zabava za občinstvo, ki se zaključi z nastopom gospe Dušice Kunaver - staroste slovenskih učiteljic in pisateljice.

Lanski »Trije prašički po polansko« so »zažgali«, zato smo se odločili ponoviti predstavo. Tako smo dali prireditvi tradicionalno noto, saj se že veselimo drugega leta. Prireditev je vedno okoli obdarovanja Miklavža.

Lidija Maričič je povezala prav vse: šolo, Krajevno skupnost, babice, dobre tete in strice, vrtičkarje iz Poljan in tako dala novo dimenzijo povezave majhnega trga in velikega mesta, pa otrok, ki se vedno radi zabavajo, pa naj bodo iz vasi ali mesta. Nosilec srečanja je bila OŠ Stari trg ob Kolpi, z učiteljico Urško Simonič. S prireditvijo so povezali šoli in jih tiho zavezali k nadaljnjemu sodelovanju. Vendar nota ni samo v igranju in druženju, ampak da na zadnja vrata pripeljemo uporabo domačega govora. Da se ga ne sramujemo, ampak ga uporabljamo v njegovi funkcijski vlogi.

Za umetniško kuliso smo porabili rezijansko ljudsko pravljico Tri botre lisičice. Globoko, toplo sporočilo pravljice je, da osamljenost najlažje prebrodimo z obiskom. Na obisku lahko počneš vse mogoče: lahko plešeš, poješ, kuhaš in morda še kaj. In če razmislimo, nam tudi vse lepe stvari ne pomenijo nič, če jih ne delimo sprijatelji. Dan pred Miklavžem smo nastopili v Šiški, na Osnovni šoli Valentina Vodnika. Bili so izjemni gostitelji: za otroke topel zajtrk, za odrasle dobra kavica pri ravnateljici, ki je bila navdušena nad našim obiskom. Najbolj nas je združilo skupno delo: nastop v igralnici šišenske šole. Nastopali smo za petošolce šole Valentina Vodnika. Nastopili smo isto pravljico o duhovitih lisičicah, pa vendar je bilo čutiti isto zagnanost in isto veselje nad nastopanjem. Aplavz občinstva je bil naše plačilo. Ni nas obiskal Miklavž, ampak sivolasa prijazna gospa Dušica Kunaver, slovenska pisateljica. Njene zgodbe smo poslušali z odprtimi usti in ugotovili smo, da ni nujno darilo bombon ali čokolada, ampak nas lahko razveseli tudi pravljica.

Po opravljenem delu smo postali lačni in postregli so s čudovitim kosilom, za posladek pa so nam ponudili palačinke. In potem zabava. Šli smo na Ljubljanski grad in nato v trgovski center na sladoled. Igra je otrokom v krvi. Do popolnosti pa je nastop s svojo mlado energijo izpilila učiteljica Urška Simonič, z dopolnjevanjem Nataše Mihelič, vodje tamburaškega orkestra, ki je v Ljubljani pričaral Belo krajino skozi njihova godala.

Ves mesec november smo vadili tekst, risali in delali kulise, zbirali rekvizite in bili smo poplačani. Vsa ljubezen in zagnanost naših mentorjev se je pokazala skozi našo dobro igro, kajti bili smo odlični. Zajeli smo sapo in nastopali v decembru v Črnomlju, Metliki, kjer so se nam s plesno točko pridružili tudi učenci prve triade pod vodstvom učiteljice Ingrid Mihelič in v Starem trgu. Seveda smo bili deležni gromkih aplavzov.

Lisičice so skrivnostna bitja. Nič ne povedo, pa vendar bodo še razkazovale svoje dnevne sobe in «žurale« marsikje po Sloveniji.

Nastopali so Živa, Nika in Lucija – lisičice, Maj – strežaj, Gal - napovedovalec, Urška Simonič – nosilka projekta in Lidija Maričič – avtorica projekta.

‹ nazaj