bela krajina

V Beli krajini veliko zanimanje za pridelavo konoplje

22.1.2015 | 14:45 | Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

V Beli krajini veliko zanimanje za pridelavo konoplje
V Beli krajini veliko zanimanje za pridelavo konoplje
V Beli krajini veliko zanimanje za pridelavo konoplje

Metlika - Danes je bilo v Metliki predavanje z razpravo o industrijski konoplji z naslovom Industrijska konoplja tudi na naši njivi – spoznaj, posadi, požanji, predelaj in prodaj. Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je predstavila zakonske predpise oz. dovoljenja za gojenje konoplje. Tomaž Sušnik iz obrata za predelavo industrijske konoplje na Vranskem pa je govoril o tehnološkem postopku gojenja konoplje, žetvi, sušenju, predelavi in prodaji. Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma je naredil nekaj izračunov, Violeta Tomič, državna poslanka in podpredsednica odbora za kmetijstvo v državnem zboru, pa je nanizala nekaj lastnih izkušenj pri pridelavi konoplje.

Konec prejšnjega stoletja so države EU dekriminalizirale industrijsko konopljo, temu pa je sledila tudi Slovenija. Pri nas je od leta 1999 dovoljena setev industrijske konoplje, a pod nadzorom države. Dileme pri pridelavi in predelavi konoplje pa bodo odpravljene le s celovitim pristopom h konoplji, ki bo temeljil na izobraženi in ozaveščeni javnosti. V ta dogajanja pa se želijo vključiti tudi v metliški občini, zato so pripravili prvo iz niza predavanj. Prihodnja bodo prilagojena željam pridelovalcev.

Da je zanimanje za gojenje vsestranske konoplje, iz katere je menda mogoče narediti na tisoče izdelkov, v Slovenji veliko, pove podatek, da se v naši državi vsako leto za dvakrat poveča površina, na kateri posejejo konopljo, in število pridelovalcev. Tudi v Beli krajini je zanimanje očitno veliko, saj je bila občinska sejna soba, kjer je bilo predavanje, polna do zadnjega kotička. Sedaj pa je tudi zadnji čas za odločitev tistih, ki nameravajo letos sejati konopljo. Imeti morajo najmanj 10 arov površin, do 10. maja pa morajo poslati tudi formular na ministrstvo za kmetijstvo. Do takrat morajo imeti kupljeno seme, ki ga za hektar veliko njivo potrebujejo 5 do 35 kg. Če se bo v Beli krajini za setev konoplje odločilo več ljudi, bo to tudi priložnost za povezovanje in sodelovanje. Ne nazadnje tudi za nakup skupnega kombajna za žetev konoplje, ki ga sedaj v Beli krajini še ni.

‹ nazaj

Galerija (14)

IMG_1588_1_1
IMG_1589_2_1
IMG_1590_3_1
IMG_1591_4_1
IMG_1592_5_1
IMG_1593_6_1
IMG_1594_7_1
IMG_1595_8_1
IMG_1598_9_1
IMG_1599_10_1
IMG_1612_11_1
IMG_1613_12_1
IMG_1616_13_1
IMG_1621_14_1

Komentarji (19)

22.1.2015Oceniiii 
lepo, vse pohvale. zdej pa hrabro, ne samo v butično pridelavo, ampak resen naskok v izdelavo izolacij, gradbenih materialov, bio goriv itd itd. v beli krajini spravit skupaj zadrugo, speto z predelovalno fabriko tipa trima (ali pa z njimi it posel, če je ne prodajo prej) in zasadit vse zaraščene njive po beli krajini. pogum velja, ne se vstavit na semenih in oljih.
22.1.2015 4 (4) (0)Ocenijankiji 
V Novem mestu pa za kajenje konoplje!
22.1.2015—   (2) (2)OceniMoje mnenje 
Ljudje nimajo posla in nimajo denarja, zato se panično oprimejo vsake možnosti preživetja. Trenutno je hit konoplja. Čudež, ki bo spremenil svet. Z eno samo samcato napako. Komu in kdaj bodo prodali vse te izdelke iz konoplje. Nam? Ne, med nami praktično nihče ne kupuje ničesar konopljinega in še dolgo ne bo. Smo ljudje pač tradicionalisti in se težko privajamo na spremembe. Bodo izvažali v tujino? Ne. Prvič ker tujina svojo konopljo že ima, ker je naša proizvodnja močno premajhna za Evropo, pa četudi bi se vsi Slovenci ukvarjali samo še s konopljo in tretjič, ker moraš imeti za tako prodajo dobre poslovne in trgovske povezave. Ki pa jih nimamo. Če pa najamemo tujce, bodo pa pobrali vso razliko v ceni. V dveh letih bo pol Bele krajine gojilo konopljo, kupovali bodo seme in gnojila, potem jo pa vozili na kompost. Tisti ki mislijo drugače naj svoje trditve podkrepijo s številkami, ki bodo potrdile vzdržnost tovrstne industrije.
22.1.2015 2 (2) (0)OceniGorazd Marinček 
Vsakdo se je brez prisile udeležil dogodka. Vsakdo se bo brez prisile odločil za sodelovanje ali pa tudi ne. Vsakdo je lahko najbolj pameten na tem svetu. In vse ve. In če bi bila laž kaznivo dejanje, bi različna moja mnenja očitne neresnice zadržali zase.
22.1.2015 1 (1) (0)OceniJan 
Kaj ta Violeta se zdaj že na ekonomijo in kmetijstvo spozna? Neverjetno.
22.1.2015OceniKlemen 
Nič se ne da narediti in nič se ne bo dalo narediti. Ljudje, najbolje da že takoj puško v kurozo vržete, ker je vse brezveze. Nikar se ničesar lotit ker nima smisla. ;)
22.1.2015–1 (0) (1)Oceniiii 
moje mnenje, v beli krajini je že zdavnaj po njivah rasel lan in konoplja in niso nič metali stran preveč. in res, kako se vsem drugim splača vse, samo nam ne nič. ampak zanimivo, italjani so kupili naše mlekarne, srbi in hrvati naše prehrambeno indurstrijo in trgovino, po sleoeniji vozijo tudji prevozniki itd itd. zanimivo , da se njim splača vse... bk s svojo lego in kmetijskimi (žal trenutno zaraščenimi ) površinami komot pokrije potrebe enega manjšega podjetja (gelde ne eu trg), ki bi potem lahko tržil iizdelke po evropi in širše. samo ne način, da bo vsak zasadil tri sadike. je pa vsak štart dobrodošel. sigurno je zraven trend in trenutna histerija nad vrtičkarstvom ipd, ampak zakaj pa se ne bi naredila ena uspešna zgodba oz vsega skupaj. dost je en človek, ki potegne voz. v bk in na dolensjkem imamo adrio, trimo, akrapoviča (če mogoče kdo ne ve, se recimo notranja podloge v avtomobilih izdelujejo iz celuloze konoplje), žage, ogromne lesen industrije, tovarne izolacij itd itd (da sploh ne omenjam farmacije ipd). zakaj bi recimo morali uvažat gradbeni material ipd (le eden izmed tisoč zadev), če nam lahko raste na njivi. ampak ja, splača se itak ne nič. to najrajši slišijo tujci, znajo kje bo dober trg za obirat narod, ko ne bomo imeli čisto nič svojega.
22.1.2015Oceniiii 
jan, in če se ti bolj spoznaš, zakaj ne ti vodiš iniciativ, pa delavnic itd? dejte že nehat s tem tečnim zaplankarstvom, pa naredite kaj iz sebe, dejte kakšno pobudo ipd. hvala bogu, da sploh še imamo kakšne prepoznavne obraze v sloveniji, ki za belo krajino povzdignejo svoj glas, od npr. politkov je žal bolj malo koristi. sem pa prepričan nekaj: če nebi npr jankoviča (pa ne rečem, da je idealen, je pa učinkovit) v državnem zboru pod mizo zdriblal "svet modrecev", se danes ne bi prepirali, ali 3. os leta 2030 ali 2050. se bi delalo, z našimi gradbinci ali brez.. v bk pa očitno ne rabimo modrecev, se zdriblamo že sami.
22.1.2015 2 (2) (0)OceniMoje mnenje 
Pri svojem komentarju sem pozval drugače misleče, naj konkretno argumentirajo, zakaj pa bi po njihovem konoplja pri nas uspela. Nihče od njih mi ni znal povedati, kje so vse tiste mase kupcev, ki teh izdelkov sedaj še NE kupujejo, bodo pa čez noč zamenjale svoej prehranske, oblačilne, zdravstvene, gradbene in ne vem kakšne še navade. Nihče mi ni znal predočiti prihodkovne plati takšne proizvodnje. Ampak pridelovalci bodo živeli od nje, ne pa od spoznanj, da je konoplja cool. Pred leti je bil takšen bum s proizvodnjo še pa še zdravih prepeličjih jajc. Cel bataljon kmetov se ej odločil za vzgojo prepelic, trga pa ni bilo niti da bi eden res pošteno od tega živel. Ker so ljudje (in še kar) uporabljali v 99,999% primerov le kurja. Potem je prišla moda super zdravega nojevega mesa. Čez noč smo videli postavljanje hlevčkov in ograd, okoli nas so se kot gobe po dežju začeli pojavljati noji. Do trenutka, ko so jih zaklali. Takrat pa ni prevzel mesa nihče. Niti trgovine, niti gostilne, niti ljudje. Kakor so noji prišli, tako so tudi izginili. Danes je na vrsti konoplja. Lani smo videli kup predstavitev konoplinih izdelkov vsepovsod. Pili zvarke iz nje, jo jedli, gledali gradbene produkte. Leto je minilo, skoraj nihče od nas pa ne povpraša več v trgovini ali pri zasebnikih po konoplji. Zato velja, da tistih par proizvajalcev ki jih trenutno slovenija premore, še kar nekako shaja s prodajo. Samo zato, ker jih ej malo in ker imajo še relativno majhno proizvodnjo. Povečajte število proizvajalcev in površin, pa bo trg kolapsiral. Za razliko od navdušencev, ki zadev ne gledajo preudarno in široko, jaz pred spremembo svojega načina dela vedno razmislim. Ker gre v končni fazi za usodo mene in mojih potomcev, če bom zafural zadevo. Kot jo je zafuralo že na stotine Slovencev, ki delujejo le za ta trenutek. naj bo moj zapis samo kot drugo mnenje pri odločitvi posameznika, kako naprej. Ne prepričujem nikogar, samo odpiram zamolčano plat posla. Za zaključek še enkrat poziv drugače mislečim. Ne pišite traktatov o uporabnosti konoplje, niti o lažeh. Pišite o čisto konkretni ekonomski projekciji, kje bo recimo 10 novih belokranjskih proizvajalcev izdelkov iz konople v resnici te prodalo, ne načeloma, ampak realno. Kdo BO to vse oresnično odkupil, ne pa kdo bi teoretično lahko. In ne obnašajte se, kot de vas kdo napade, če ne delim vašega navdušanja nad nečim "novim". Novim zato, ker proizvodnaj konoplje pred 100 leti in danes nimata ničesar skupnega. Po ekonomski plati ne. Ker ej v te času človeštvo napredovalo. Tudi otroci na kmetiji ne bodo zadovoljni z novim konoplinim štrikom, ki jim g abo splel ata, ampak bodo hoteli nov iPhone. Ampak ata ne bo mogel prodati štrika in ga zamenjati zanj, ker danes folk kupuje najlonske štrike. Tako nekako, parafrazirano.
22.1.2015 2 (2) (0)Oceniive 
Jaz si tudi želim, da bi bila konoplja izhod iz krize v Beli Krajini, a žal mislim, da ima "Moje mnenje" v mnogočem prav. S kmetijstvom je vedno veliko dela pa malo zaslužka in velik rizik: suše, toča, nalivi... Strojev za pridelavo in predelavo nimamo, a vsaka mašinica stane tisoče EU. Zagon bo zeli drag, a vse bo dobro, če se bo dobro prodajalo. Ne vem, kdo bo pokupil vse tiste konopljene vrvi, pa moko, pa zdravila, ki so čudežna...? Pred leti smo sejali tobak, ker so rekli, da se izplača, pa kumarice, pa zelje, pa česen, in zdravilne klinčke (tagetese), lan... a ljudje so obupali, ker je bilo zelo veliko dela, zaslužek pa zelo pičel. Ampak, naj tokrat uspe! Tisti, ki ima le zemljo, nima pa več traktorja, pluga, gnoja... bo dal za zagon več, kot bo zaslužil v desetih letih.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava