24.1.2015 | 20:00 | Besedilo in foto: L. Markelj
Šentjernej - Na današnjo soboto je v Šentjerneju spet potekal tradicionalen sejem, kot vsako drugo in četrto soboto v mesecu že mnogo, mnogo let. Šentjernejski sejem ima namreč dolgoletno tradicijo, menda ga prirejajo že več kot 150 let.
A kljub odličnim pogojem po prenovi in izgradnji nadstrešnice za živali pred tremi leti, ki je Občino Šentjernej kljub nepovratnim evropskim sredstvom dosti stala, ni najbolje obiskan. Zlasti živinski del sejma je zelo prazen, na sejmu je mogoče kupiti le mlade pujske, drugih živali ni. In tako ni bilo le danes, ampak vse leto.
Kaj storiti, da bo drugače, so se spraševali na današnjem sejmu, ko je Občina Šentjernej na sejmiščnem prostoru organizirala okroglo mizo z naslovom Prihodnost šentjernejskega sejma. Župan Radko Luzar meni, da bi bilo dobro najti koncesionarja, ki bi razmišljal kot podjetnik in bi se 24 ur na dan ubadal, kaj s sejmom in kako ga oživiti. Zdaj s sejmom upravlja občina oz. njeno podjetje Ekološka družba Šentjernej, ki se sicer trudi, a pravih rezultatov ni. »V sejem bi bilo potrebno vložiti dosti denarja, kakih sto tisoč evrov, morda bi se našli privatni vlagatelji, ki bi bili pripravljeni dati kak svoj prihranek kot kapitalski vložek. Urediti je treba razstavno-stojničarski prostor, gostinski del, sanitarije, skratka iščemo poti in ideje, kako se stvari pravilno lotiti. V nekaj mesecih je potrebno narediti spremembo, tako ne gre več naprej,« je povedal župan.
V Ekološki družbi Šentjernej se po besedah direktorice Majde Kavšek trudijo že vseskozi za ohranitev tradicionalnega šentjernejskega sejma z živinskim delom. Zato so organizirali razne zanimive dogodke, tematske dneve, razstave, ipd., da bi ja privabili ljudi.
Svoja mnenja so Janezu Selaku, ki je vodil okroglo mizo, ter seveda ostalim zbranim na sejmu, med katerimi je bilo (pohvalno) tudi dosti občinskih svetnikov, zaupali tudi stojničarji, ki so vsi po vrsti menili, da bi morali najemnino za prostor vsaj za polovico znižati, saj so stroški z različnih koncev Slovenije s prevozom na sejem sicer preveliki, še zlasti, če ni kupcev. Ideja je bila tudi, da bi sejem potekal le enkrat mesečno in da bi ga moral vedno spremljati kak zanimiv program oz. dogajanje, pa tudi sicer bi mu bilo treba dati neko trajnejšo vsebino, »da bi ljudje vedeli, kaj bodo tu dobili, in bi za to prihajali,« je dejal eden od prodajalcev. Sejem bi moral postati ne le trgovski in gostinski dogodek, ampak tudi trenutek izobraževanja, druženja, ter tudi turistična destinacija. Treba se je učiti tudi s sejmov, ki dobro živijo, kot je npr. škofjeloški, je bilo slišati.
Razlogi za slab obisk
In kje se skrivajo razlogi za slab obisk sejma? Gotovo v vsesplošni krizi, kupna moč ljudi je manjša, manj je trgovanja, vse manj je tudi malih kmetov s po nekaj glavami živine, večji pa imajo direktne dobavitelje in kupce živali, tako da sejma ne potrebujejo. K ne najboljšemu obisku verjetno pripomore tudi stroga zakonodaja, ki zahteva pregled živali, urejeno dokumentacijo, plačane takse…
Predloge in ideje z današnje okrogle mize bodo na občini preučili in se odločili, kako naprej, da šentjernejski sejem ne bo zamrl, ampak da bo čim bolj živ.
Galerija (32)
Slika 1: Pujski so bile edine živali na današnjem živinskem sejmu.
Slika 2: Majda Kavšek, Radko Luzar, Janez Selak in Stane Bregar.
Slika 3: Da bi Šentjernejski sejem obstal
Slika 4: Da bi Šentjernejski sejem obstal
1/32: @@@SEJEM024
2/32: SEJEM025
3/32: SEJEM026
4/32: SEJEM027
5/32: SEJEM028
6/32: SEJEM029
7/32: SEJEM030
8/32: SEJEM031
9/32: SEJEM032
10/32: SEJEM001
11/32: SEJEM002
12/32: SEJEM003
13/32: SEJEM004
14/32: SEJEM005
15/32: SEJEM006
16/32: SEJEM007
17/32: SEJEM008
18/32: SEJEM009
19/32: SEJEM010
20/32: SEJEM011
21/32: SEJEM012
22/32: SEJEM013
23/32: SEJEM014
24/32: SEJEM015
25/32: SEJEM016
26/32: SEJEM017
27/32: SEJEM018
28/32: SEJEM019
29/32: SEJEM020
30/32: SEJEM021
31/32: SEJEM022
32/32: SEJEM023
Povezane objave
Ocene komentarjev