novice

Povprečnina za prvo polletje 525 evrov, kasneje nižja

29.1.2015 | 20:35 | STA, M. M.

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Ljubljana - Minister za finance Dušan Mramor, predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj in predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek so danes podpisali dogovor o sredstvih za delovanje občin v letu 2015. Mramor dogovor ocenjuje kot velik dosežek, v občinah pravijo, da gre za kompromis, vladi pa se zahvaljujejo za dialog.

V skladu z dogovorom bo povprečnina za prvo polletje letošnjega leta 525 evrov, v drugem polletju 500,83 evra. Vendar pa dogovor obenem vključuje zavezo vlade, da bo do 30. junija poskrbela za sprejem potrebnih sistemskih ukrepov za znižanje stroškov občin v višini 22,8 milijona evrov na letni ravni. V kolikor tega ne bi uspela, iz dogovora izhaja, da bo ta sredstva zagotovila na drug način.

Pri sredstvih za sofinanciranje investicij po 21. členu zakona o financiranju občin je v dogovoru določeno, da se občinam v letošnjem letu izplača investicijski transfer v višini enega odstotka skupne primerne porabe občin, razlika do dveh odstotkov pa naj bi se zagotovila z dogovorom o višini povprečnine v letu 2016.

Vlada bo hkrati z rebalansom letošnjega državnega proračuna v DZ posredovala tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Kot je ob podpisu dogovora dejal finančni minister, gre za prvi paket, s katerim gredo naproti občinam in jim poskušajo olajšati delovanje.

Za določene ukrepe, bolj sistemske spremembe pa bo potreben daljši čas. "Dogovorili smo se, da takoj, ko to soglasje podpišemo, začnemo delati naprej, in poskušamo v prvi polovici leta doseči še druge administrativne in seveda finančne olajšave za občine," je dejal Mramor.

Po drugi strani pa so občine po njegovih besedah razumele, "kaj so cilji Slovenije kot celote, kaj so naše zaveze in na kakšen način želimo fiskalno stabilizirati državo in so nam šle naproti, s tem da so pristale na znižanje določenih transferov iz državnega v občinske proračune". Mramor meni, da je to velik dosežek.

"Skupna vztrajnost prinesla kompromis"

Na strani občin se vladi zahvaljujejo za prizadevanje, da bi prišli do dogovora. Kot je dejal Smrdelj, v začetku niso povsem verjeli, da se bodo uspeli uskladiti, saj so bili v izhodiščih zelo narazen, vendar je "skupna vztrajnost prinesla kompromis".

"Verjamem, da nismo ne eni ne drugi pretirano zadovoljni, ampak to pomeni, da je kompromis soliden," je dejal Smrdelj in dodal, da je predvsem velika vrednost, da so se dogovorili, da bodo v naslednjih tednih in mesecih iskati dobre rešitve znotraj predpisov in zakonodaje, da se občine razbremeni tistih stroškov, ki niso najbolj potrebni, predvsem pa takšnih in drugačnih administrativnih ovir.

Tudi Jevšek se je zahvalil vladni strani, da je vzdrževala dialog, ki ga je bilo v preteklih letih manj. Z vsebino dogovora niso zadovoljni, zadovoljni pa so z vladnimi prizadevanji, da se doseže dogovor, in da so občine obravnavali kot partnerja.

Mramor je sicer na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so pri občinah sprva predvideli tri področja varčevanja; pri solidarnostni izravnavi v višini 8,6 milijona evrov, pri povprečnini v višini 63 milijonov evrov ter pri investicijskih transferjih v višini 20 milijonov evrov.

Končni dogovor je, da solidarnostne izravnave ne bo, tako prihranek iz tega naslova znaša 8,6 milijona evrov. Pri povprečnini je prihranek 40 milijonov evrov, pri investicijskih transferjih pa 10 milijonov evrov. Po ministrovih besedah so tako prihranili okoli 60 milijonov evrov, razlika med načrtovanim in z občinami doseženim prihrankom pa je 30 milijonov evrov.

Mramor je ob tem opozoril, da je imela vlada pri nekaterih ukrepih boljše izplene. "Če vzamemo vse ukrepe skupaj, tiste na prihodkovni in odhodkovni strani, je bil neto rezultat na koncu 41 milijonov evrov," je dodal minister.

Po navedbah finančnega ministrstva bo občinam iz naslova primerne porabe v letu 2015 pripadalo 1,059 milijarde evrov, od tega bodo 41 milijonov evrov prejele kot finančno izravnavo iz državnega proračuna. V letu 2014 je primerna poraba znašala 1,099 milijarde evrov oziroma 40,5 milijona več kot letos.

Za sofinanciranje investicij so občine po 21. členu zakona o financiranju občin v lanskem letu dobile 22 milijonov evrov, od tega so jim devet milijonov evrov izplačali v letošnjem letu. Letos jim v skladu z dogovorom pripada odstotek skupne primerne porabe občin, torej 10,6 milijona evrov.

Povprečnina je na prebivalca ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Je osnovi faktor pri izračunu sredstev, ki posamezni občini pripadajo za financiranje iz zakonov izhajajočih nalog (primerna poraba). V izračunu primerne porabe so sicer upoštevane tudi posebnosti posamezne občine, na primer glede površine, števila prebivalcev, dolžine občinskih cest, deleža mlajših in starejših prebivalcev.

Za financiranje primerne porabe občinam pripada delež dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Če ta sredstva ne zadoščajo, zakon predvideva finančno izravnavo oziroma kritje razlike iz proračuna. Ker je dohodnina iz leta 2012 zadostovala za primerno porabo občin, te lani niso prejele finančne izravnave.

‹ nazaj