Poezija v srbskem jeziku slovenskih Srbov

30.1.2015 | 15:05

Večer poezije v srbskem jeziku (Foto: I. Vidmar)

Večer poezije v srbskem jeziku (Foto: I. Vidmar)

Marinko Jagodić Maki

Marinko Jagodić Maki

Novo mesto - Večer poezije v srbskem jeziku je bila prireditev, s katero so  pripadniki srbske narodnosti na nek način počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Gostje večera poezije v srbskem jeziku v Kulturnem centru Janeza Trdine so bili srbski literati, ki živijo pri nas, večina že desetletja, ki ustvarjajo v svojem maternem in nekateri tudi v slovenskem jeziku.

"Lahko rečem, da imam dve domovini. Prva je tista, kjer sem bil rojen, Slovenija pa je moja druga domovina, saj sem tu hodil v šolo, delal, tu imam otroke in vnuke in tu sem se upokojil," je občutje, ki ga je ta večer delil z marsikom v dvorani, opisal srbski pesnik in pisatelj Ostoja Šobot, ki prihaja iz "Prešernovega" Kranja in se je na Prešernov dan spomnil z njegovo Neporočeno materjo, ki jo je prebral tako v slovenskem jeziku kot tudi v svojem srbskem prevodu.

O domovini, o domači vasi, o ljubezni, o življenju v tujini pa tudi o vojni, o sebi kot o presajenem drevesu in o svoji drugi domovini pojejo pesmi, ki so jih sinoči na prireditvi, ki so jo skupaj pripravili novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Srbsko kulturno društvo Novo mesto, brali Ostoja Šobot, Marinko Jagodić Maki, Krstan Jakovljević in Krstan Šučur. Pretresljiv je bil odlomek iz romana Ostoje Šobota o srečanju novinarja z doječo materjo v begunskem centru, mlado lepo žensko, ki je izgubila vse, ostal ji je le sin, za katerega se je pripravljena boriti do konca. Razpad nekdanje skupne države in vojna na njenem ozemlju je še vedno v spominu teh ljudi, ki so nenadoma postali diaspora in se, čeprav tu živijo že skoraj vse svoje življenje, marsikdaj počutijo tujci.

Marsikaj o tem povedo tudi aforizmi, ki jih je za zaključek večera prebral Marinko Jagodić Maki, in jih je, zanimivo, za to priložnost prevedel iz slovenščine. V enem izmed njih pravi: Pošteno sem si zaslužil državljanstvo. Petkrat sem bil na Triglavu. Zelo aktualen pa je njegov aforizem: Izhod iz krize je - pravega človeka na pravo mesto. A kaj, ko imamo premalo zaporov.

V Sloveniji živi blizu 40.000 Srbov, ki so s tem ob Slovencih drugi najštevilnejši narod na ozemlju naše države.

I. Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava