mladi dopisnik

Razmišljanje devetošolca Davida na temo nadaljevanja šolanja

24.2.2015 | 09:00 | David Ljube, 9. r, OŠ Prevole

Prevole - Objavljamo razmišljanje učenca 9. razreda OŠ Prevole Davida Ljubeta. David je pisal na temo letošnjega parlamenta Izobraževanje in poklicna orientacija.

Poklici

 Izbira poklica je za vsakega mladostnika velik korak, saj je od tega odvisna njegova prihodnost. Že od majhnega otrok razmišlja o tem.

Poklic ni samo delo in da dobimo denar. Poklic je naš način življenja. Vedeti moramo, da so poklici živi. Novi poklici se rojevajo, obstoječi se spreminjajo in stari umirajo.

Sam sem si že izbral poklic. Želim postati pravnik, saj me to delo veseli. Sebe vidim v tem poklicu in zelo majhna je možnost, da bi si premislil. Seveda pa veliko otrok ne ve, kam naj gredo. Težko se odločajo, kam bi šli. Nekaj se jih ne zaveda, da je s tem odvisna njihova prihodnost in zato to jemljejo brezbrižno ter se ne poglobijo v razmišljanje. Moraš si izbrati poklic, ki te resnično zanima. Na žalost pa si veliko otrok izbere poklic glede na to, ali bodo dobili službo ali ne, ali pa preprosto sledijo interesom staršev. To je največja napaka, saj takim otrokom ne uspe. Ne odločajo se za poklic, ki jih zanima in tako jih veliko ne naredi niti srednje šole. Če pa jim uspe končati šolo, pa v svojem poklicu niso dobri. Taki ljudje padejo v depresijo, saj morajo opravljati delo, ki jim ne leži. Nekateri pa vedo, kateri poklic je za njih najboljši, a se zanj ne odločijo, ker se bojijo, da ne bodo dobili službe in gredo na drugo šolo, ki jih ne zanima. A mislim, da če verjameš vase in veš, da boš zmogel in se trudil biti najboljši, boš dobil službo. Pa tudi nihče ne ve, kakšne bodo razmere v prihodnosti. Morda boljše, morda slabše. Sam vem, da mi bo uspelo, saj se vidim v tem poklicu. Zame je to prelomno leto, to se zavedam. Vsi mladi, ki so pred podobno odločitvijo, se morajo zavedati, da se odločajo zase in ne zato, da bi bili starši zadovoljni.

Naslednje pogosto zastavljeno vprašanje je gimnazija da ali ne. Tudi gimnazija ni nek bav bav. Če že greš na gimnazijo, moraš vsaj približno vedeti, kam boš šel potem naprej. Nikakor ne smeš iti na gimnazijo brez predstave, kaj bi rad počel, saj večini takšnih otrok ne uspe. Sam moram iti na gimnazijo, da lahko postanem pravnik. Gimnazije se ne bojim, ker imam predstavo sebe kot pravnika.

A na žalost v naši državi ne kaže na hitre spremembe na bolje. Slovencev nas je zelo malo, pa se še ne moremo zediniti niti pri enem vprašanju. Ko nekaj predlaga koalicija, takoj zavrne opozicija, ko pa se razmere na vrhu obrnejo, se spet predlagajo eni in isti zakoni. Dokler bo politika takšna, kakršna je, ne bo novih delovnih mest in sprememb na bolje. Krivi pa smo vsi, saj dokler se narod ne bo uprl in zahteval sprememb, ne bo šlo na bolje.

Osnovna šola je zame neko pripravljalno obdobje, saj nam pokaže, kaj nas zanima in nas vodi, da si izberemo pravi poklic. Tako si moramo zaupati in verjeti vase. Na naše razmišljanje ne sme vplivati zunanje okolje.

‹ nazaj