novice splošno

Ob moratoriju za črne gradnje pozivi k sistemski ureditvi

24.2.2015 | 20:40 | STA

ilustrativna slika (Foto: M. Ž.)

ilustrativna slika (Foto: M. Ž.)

Ljubljana - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes podprl predlog novele za podaljšanje moratorija na rušenje nedovoljenih gradenj na pet let. Člani so med drugim opozorili, da je treba čim prej sprejeti sistemske spremembe tako za legalizacijo kot področje gradnje in pridobivanja dovoljenj. Vlada te napoveduje za konec leta.

Ministrstvo za okolje in prostor podaljšanje moratorija na izvršitev inšpekcijskih odločb o rušenju - z enega leta (v primerih določenih stanovanjskih stavb in gospodarskih objektov) oz. treh let (v primerih, ko je že sprejeta pobuda za spremembo prostorskega akta na občini) na pet let - predlaga, ker se nekatere odločbe o moratoriju iztekajo, ni pa še pripravljenega zakona, s katerim bi določene nedovoljene gradnje legalizirali. Obstaja namreč možnost, da bi zavezanci, ki bi jim po poteku moratorija gradnjo porušili, pozneje, ko bi bil sprejet zakon o legalizaciji gradenj, vlagali odškodninske tožbe.

Zakon o legalizaciji naj bi bil del paketa prenove celotne prostorske in gradbene zakonodaje. Resorna ministrica Irena Majcen, ki je od predhodnika prevzela usmeritev, da se te spremembe pripravijo sočasno, je odboru povedala, da so predlogi sprememb zakonov v pripravi in da bodo v DZ v drugi polovici leta.

Zakaj je potem predvideno štiriletno podaljšanje, so spraševali nekateri člani odbora. V ZaAB so z dopolnilom neuspešno predlagali podaljšanje le za dve leti. Majcnova je dejala, da gre v veliko primerih za ljudi, ki so socialno šibkejši in bi jim podaljšano obdobje omogočilo zbrati denar za stroške legalizacije.

V SDS so opozarjali, da bi bilo treba ob pripravi sistemskih zakonskih sprememb pridobiti podatke občin in ugotoviti dejansko stanje na terenu ter da so nujne spremembe v smeri debirokratizacije pri pridobivanju dovoljenj.

Ljubo Žnidar (SDS) je menil, da bi morali čim prej sprejeti zakon o legalizaciji teh gradenj, ki ne bi čakal na sprejetje občinskih prostorskih načrtov in bi postopke izpeljal poenostavljeno. Gre za precejšen potencial dodatnih prilivov v proračun, je dejal. Danijel Krivec (SDS) je menil, da to podaljšanje pomeni samo "alibi" za nove črne gradnje. Po njegovem mnenju sama zakonodaja ni slaba, le izvaja se ne.

Andreja Katič (SD) je dejala, da imajo dve možnosti: vse porušiti ali podaljšati moratorij in čim prej spremeniti zakonodajo. Opozorila je, da gre pri nedovoljenih gradnjah za velike razlike glede odstopanj od predpisov, in se zavzela za "bolj življenjske" zakone.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je ministrstvu predlagala, da bi v spremenjeni zakonodaji predvideli možnost, da se plačilo za uzurpacijo prostora, ki ga je treba plačati ob legalizaciji, odmeri sorazmerno glede na gmotno stanje posameznika.

Danilo Anton Ranc (SMC) se je zavzel za čimprejšnjo prenovo zakonodaje, saj sedaj "gasijo nek požar" in se morajo prilagajati "pravnemu neredu", ki ga nekateri, ki imajo denar za odvetnike, spretno izkoriščajo, drugim pa se stavbe poruši.

Na potrebo po enakopravni obravnavi je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi), ki je napovedal podporo noveli, da bi se položaj sistemsko uredil. Franc Trček (ZL) je menil, da država s to in podobnimi novelami glede odnosa do prostora ne bo dosti naredila. V ZL o predlogu ne bodo glasovali.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da zakon ne rešuje vprašanja tistih inšpekcijskih zavezancev, katerim bo do uveljavitve novele odlog izvršitve inšpekcijske odločbe o rušenju že potekel, saj novela govori samo o podaljšanju roka.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava